Tole bi samo pridušala
Jaz pač tako delujem, da najprej rada vem za koga se gre, potem se šele odločam, ali je kaj primerno zame, ali ne,…ne sprašujem če je rekonekšn zame, mene zanima KAJ to JE, s katerimi metodami se te lotijo,….
Je pa vseeno neka razlika, če pridem na prijateljski obisk skozi navadna hišna vrata, ali pa če vstopam skozi tista na katerih piše zdravilec. Že v namenu obeh vpletenih,….
osebno menim, da vsak sam izbira/odpira vrata skozi katera želi vstopiti, povsem nemogoče je človeku odgovoriti ali je nekaj primerno zanj, to odločitev je treba sprejeti pri sebi, ker pa smo različni, nam ne potegne vsem ista stvar, jasno. In pravico imamo do tega, pa saj to je že vroča voda, ne topla
Ni pa lih fer že vnaprej nekaj popljuvati, brez da veš za kaj se gre, s tem nekoga kar malo prisiliš, da se zavzame za stvar tako, da jo vneto zagovarja. Niti nima smisla iti na forum rekonekšna in tam prositi za neodvisno mnenje, to je utopija, volu je lep vol, psu pa pes, jasno.
Tole naj nebi bila lih razprava za ali proti, no tako sem si jaz predstavljala, čeprav sem že s prve nekako bolj sumničava do rekonekšna, kot pa ne. To pa predvsem zato, ker je veliko ene megle okoli, nobenih konkretnih odgovorov in kar je zame odigralo veliko vlogo – sam povsem nič ne sodeluješ pri celi zadevi, vse se zgodi samo. KAJ se dogaja itd,…pa sam Bog ve.
Primer: nekateri zdravijo celo otroke s posebnimi potrebami, gibalno ovirane,.....
V večino primerih bi zdravljenje morali opraviti starši in zdravilec, pa še to s psihiatrom,njim bi se moralo do/povedat, da imajo oni problem, ne pa tak otrok, mislim da so nekatere dileme okoli rekonekšna in še kakšnih metod povsem NA mestu.
Za vse ostale odrasle, pa kot že omenjeno, ne gre pripisovati krivde za neuspeh zdravitelju, ampak sebi.OK. to je jasno, ampak sem že videla ljudi, ki jih je kdo zaj. Pol je pa Ogorevc marsikaj že reševal,ali pač še kdo.
Osebno nisem čist vedela ali me je rekonekšna strah ker me privlači in je zame(kot pred večino delavnic ali če hočete tudi seans pri nekaterih zdravilcih) ali pa je to goli strah, ki je zdrav, torej tak strah, ki ti omogoči ostati s celo glavo. In dušo. Čimdlje stran strah.
seveda da karkoli komot sebe vprašam, če bi to storila v tem primeru...torej globoko in čisto zares , preden sem tu odprla vprašanje, bi mogoče kaj prihranila komu, je že tako, da človek išče mnenja še kje drugje, iskreno povedano sem vesela, da ste natipkali vsak kaj.
Hehe, moram še to napisat, za vse PRO et CONTRA vernike in nevernike:
hja, jaz sem duhovni opurtunist, iz vsega si kaj dobrega izluščim, imam pa v taški (ž.torbica): razpelo, ruto, mini kipec bude,…pa še kaj, ko je treba potegneš pravo stvar na plano, nima smisla izgubiti glavo zaradi kresanja mnenj okolice
:srcek: :rose: