Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Andreja
Malo me jezi in žalosti, da mi vesolje tole dela že več kot trideset let... 
(oz. ne vem koliko let, stoletij še morda od prej 
)
preliješ na vsa področja tvojega bitja in življenja
:prst: :rose: :srcek:
Sem po zelo dolgem času (kakih petih, šestih letih) ponovno začutila v srcu nekaj, kar bi lahko bila čista zaljubljenost do nekoga. Srečna sem bila v tem, vse mi je delovalo prav - da točno tako mora biti, itd.
Potem se je pa vesolje, kot kaže, ponovno odločilo, da ne bo na moji strani.
Tako nekako.
:rose: hvala 
Kljub večletni redni fizični vadbi ostajam v zgornjem delu hrbta, ramenih in prsnem košu precej negibljiva in zaprta. Ostali deli telesa se ponavadi krepijo sorazmerno s količino in kakovostjo vadbe, ta del pa ne. Verjetno je (poleg seveda telesne konstitucije in vsakodnevnih dejavnikov) zadaj tudi kak vzorec, ki me blokira, da na tem področju nič ne napredujem - bi vas prosila za nasvet, kaj bi bil lahko vzrok.
Sestavine zmešaš, pregneteš v hlebček, katerega zaviješ v vlažno krpo ali v vrečko in ga pustiš nekaj časa počivati (jaz ga dam v hladilnik). Dlje kot počiva, boljši je kruh.
Ponekod pa berem, da dajo kruh pred peko enkrat ali večkrat vzhajati na toplo (tudi če ni kvašen).
Ve kdo iz izkušenj, kakšna je razlika med kruhom, ki je vzhajan na toplem, in tem, kjer testo prej počiva v hladilniku?
Hvala vama. Bom poskusila iti čez vse to, seveda.
(Sori, ker smetim klepetalnico - lahko prestavite ali odstranite.)
Res pa sem agresivna do ljudi, in to sploh ne podzavestno. Te svoje lastnosti se dobro zavedam. Preveč sem stroga (ali pa ne preveč – stroga sem, to je dejstvo, do sebe in do drugih) in nedružabna. Namreč, že odkar pomnim, znam ljudi dobro in dosti hitro pogruntati. Imam odlične senzorje za (ne)iskrenost, blefiranje, nakladanje, (ne)sposobnost,… In posledično se potem primerno izogibam "napačnim" oz. ne nasedam njihovi zunanji podobi (niti se ne pretvarjam, da so mi všeč). Zdaj je pa očitno okoli mene vse več njih.
Bom jih kljub temu poskusila sprejeti. Marsikoga sem že, ampak njihovih nesmiselnih dejanj pa res ne. Res me bolj motijo njihova dejanja kot oni sami. Pred drugimi se pretvarjajo, niso pravi - samo da ne bi ostali sami, brez "prijateljev", brez službe… In zato so vsi pogovori in druženja pač na tem, neiskrenem nivoju. Tu pa jaz pač po nekem času odpovem, tak način druženja me utruja, ne moreš biti ves čas prisilno prijazen, nasmejan in se v vsem z vsemi strinjati... (Ali pač?)
Opažam pa ta dogajanja ravno v času, ko se sama spreminjam, ko spet bolj postajam, kar v resnici sem (čeprav je zame do tja še zelo dolga pot). Mogoče jim tudi to ne ustreza. Ker sem res malo "drugačna", kot so mislili, da sem.
Druga zanimiva stvar, ki sem jo opazila, pa je, da bolj kot jaz sprejemam ljudi, raznolikost med nami, vedno več takih se pojavlja okrog mene, ki bi samo šimfali in tolkli čez druge. Moti jih že vsaka najbolj nepomembna malenkost na sočloveku. In potem jih jaz prepričujem, da s tem in tem ni nič narobe, takšen pač je, pa da zaradi te lastnosti nekdo res ni škodljiv, pa tudi če je ne moreš s tem govorjenjem in jezo do njega nič spremeniti, itd. (Res pa v tem prepričevanju nisem najbolj uspešna – potem še mene čudno gledajo )
Tole vse skupaj mi zdaj, ko sem vse povedala/napisala, bolj deluje kot preskušnja. Taka res bolj močna.
Komunikacija, ja - mislim, da je res tu odgovor. In da se še bolj naučim biti sama s sabo, ko zunanji svet odpove.
Me je pa človeška psihologija vedno zanimala. Že kot otrok sem delala razne "poskuse" na ljudeh - kaj bodo naredili, kako reagirali, če jim nekaj "nastavim"… In ponavadi so naredili točno to, kar sem predvidela. 
Mogoče se mi pa to zdaj vrača.
K**c gleda - duhovna pot najvišje modrosti, avtor John C. Parkin
Na nekaterih odsekih sem se nasmejala do solz. :prst:
He
To je pa tako kot tista "najpomembnejša mantra", ki sem jo bila naučena pred časom od enega najboljših slovenskih bioterapevtov. Glasi se: "F*ck off!"
?
Okrog nas so vedno pravi in samo pravi ljudje. Ja,jaa,že gledam.
Lepo, da se nekomu moje izjave zdijo zabavne – potem je takoj tud meni bolj smešno
Mah... z nobenim se ne morem pogovarjat, nihče me ne upošteva. Kot da sem z drugega planeta. To se mi že dlje časa dogaja.
V službi po osem ur na dan poslušam same neumnosti. Tud če se trudim vklopit, se nekako ne morem na enako bedast način smejat tem nezanimivostim, ki se jih pogovarjajo. V bistvu postanem utrujena, že če samo poslušam, kaj neki je tako smešnega.
Če sama povem kaj, zarad česar padem dol, me pa samo debelo gledajo. Včasih so celo prijazne in rečejo, naj ponovim, da niso dobro slišale...
Druga stvar, trenutno aktualna, je, da si ful podarjajo mačke zdajle, ko imajo mlade. (Me kar zvije, ker nekateri ne nesejo živali sterilizirat.) In ko sem npr. danes mimogrede eni, ker so ravno o tem govorile, rekla, da če rabi kak nasvet glede nege, prehrane, itd, naj me kar vpraša, ker se nanje še kar dobro spoznam ali pa saj vem kam pogledat za informacijo, dobim ful hiter, živčen (skor napadalen) odziv, da nič ne rabi, itak da bo žival za otroka.
V glavnem, utrujena praznega hrupa… (kot bi rekel moj najljubši slovenski pesnik )
Pa ne samo te osebe, s katerimi sem prisiljena životarit po cele dneve tu… Tud tisti, ki jih imam za prijatelje, se zadnje čase čudno obnašajo. Zadnjič npr. dvema (paru) nek dogodek navdušeno pripovedujem, pa opazim, da gledata nekam v prazno, malo v tla… kot da ju ne zanima oz. se kam naprej mudi. In to omenim (sem pač taka neposredna, brez olepšav), ampak brez zamere, da se bomo že še drugič naprej pogovarjali in se vidimo. Namesto da bi bil odziv kaj v stilu, ne, saj ne, samo zdi se ti ali pa ok, res, se raje drugič vidimo, me začneta (ne pretiravam) napadati, kaj da se grem, sploh ni res, se spogledovati in zavijati z očmi in da sta me vedno vse poslušala in take. Pa nista, no, tokrat pa res ne, ampak saj je vseeno. Sploh ni šlo za noben pomemben pogovor, zarad mene tud če nista, pač mimogrede ob slučajnem srečanju malo klepeta, kaj se kaj dogaja. Zadnjič se pa npr. z dvema kolegicama dobim in ena me je skos utiševala, naj govori raje tista druga. Marsikaj sem hotla povedat, komentirat (pogovarjat se, halo), ampak tud nje očitno moje mnenje ne zanima (drugo je pa poslušala s skoraj odprtimi usti).
In še bi se dalo naštevati.
Kr neki vse skupaj... Vedno bolj sem sama. Ni sorodnih duš.
Grem si čez vikend naresti raketo, da se izstrelim na tisti svoj planet (upam, da je na zemljevidu, da se ne bom še tam izgubila ). Tam se bo mogoče kaj s kom dalo pogovarjat. Pravzaprav sem raje sama, kot da naletim na tak poniževalen in neupoštevajoč odnos od znancev in prijateljev.
Poskusi pogledati drugače, mogoče ti situacija kaže; da si ti v narobnem času na narobnem mestu.
Čisto na napačnem.
Sami napačni ljudje okrog mene...
ENDOGENO DIHANJE
Sproščeno dihanje
Za številne ljudi, ki zaradi stresa, skrbi in bolezni živijo v nenehni napetosti, je sproščeno dihanje "znanstvena fantastika". Sprostiti se namreč ne moremo z naporom.
Neurejen duševni svet pušča globoke sledi na telesu: zmede nam prebavo, pokvari držo in ukrade sproščen otroški dih, ki smo ga nekoč spontano obvladali.
Ko prvič odpremo oči, spustimo v pljuča tudi svoj prvi vdih. Do takrat dobivamo energijo naravnost od matere, po rojstvu pa jo moramo ustvarjati sami. Mehanizem, ki nam to omogoča, je dihanje. Toda sproščeni vdihi iz prvih mesecev se že v nekaj letih spremenijo v napeto sopenje ali pa se tako rekoč ustavijo in prsni koš otrpne.
Razlogov za to je veliko - saj jih vsi poznamo. V nasprotju z delovanjem prebave in bitja srca, nad katerima nimamo možnosti neposrednega nadzora, ter gibov skeletnih mišic, ki ubogajo narek naše volje, je dihanje ravno nekje vmes. Kadar nismo zavestno pozorni, ga usmerjajo parasimpatične in simpatične funkcije, ko pa se odločimo uporabiti svojo voljo, lahko do določene mere spreminjamo njegov ritem, globino, hitrost, dinamiko in še marsikaj.
Ključ sproščenosti?
S spremembo prehrane, delovnega stola ali obutve, sicer lahko v določeni meri uredimo težave s prebavo in sklepi, prav veliko pa s tem ne zmanjšamo življenjskega stresa, glavnega vzroka teh težav, medtem ko z vajami dihanja lahko dosežemo prave čudeže. Z njimi lahko sežemo celo do vzrokov napetosti in jih spremenimo. Posebno mesto dihanja med nezavednim in zavednim je ključ, ki odpira številna vrata.
Povsod po svetu poznajo take ali drugačne dihalne vaje, s katerimi je možno doseči različne rezultate. Danes jih na domači tržnici - tako mejne kot akademske znanosti - najdemo vsaj ducat, prirejenih, izboljšanih, dopolnjenih ... tako da med vsemi ni težko najti take, ki nam ustreza.
Endogeno dihanje
Pred nekaj meseci sem izvedel za tako imenovano endogeno dihanje. Ko sem ga preskusil na sebi in temeljito proučil obilo teoretičnega gradiva, sem se resno navdušil nad njim. Tehnika je neverjetno preprosta, in vendar izjemno blagodejno vpliva na ves organizem - aktivira cirkulacijo na celični ravni, tako rekoč prebuja otrple celice. Sestavljena je iz naslednjih dveh korakov:
Prvič: V vzravnani drži s prepono globoko vdihnemo (hitro, a ne prehitro), tako da se dvigne samo trebuh, ne pa tudi prsi in ramena. (Za vajo lahko naredimo nekaj običajnih globokih vdihov in izdihov pred ogledalom in opazujemo, kako se premikajo ramena in prsni koš, ali pa prosimo nekoga, da nas opazuje.)
Drugič: Med stisnjenimi ustnicami (ali pa skozi dihalni trenažer, ki ga je izumil Vladimir Frolov) karseda počasi izpraznimo pljuča. Vloga stisnjenih ustnic in trenažerja je v tem, da rahlo povečamo tlak v pljučih in s tem spodbudimo izločanje CO2.
Ta dva koraka ponavljamo od deset do petnajst minut vsako jutro in enako dolgo zvečer, lahko tudi med branjem, gledanjem televizije ali vožnjo avtomobila. Dolžino izdiha postopoma podaljšujemo. Večerno dihanje naj bi bilo nekajkrat učinkovitejše od jutranjega, če le po njem ničesar ne jemo. Prav tako ni priporočljivo dihati kmalu po jedi; bolje je po obroku počakati dve do tri ure. Morda se vam zdi neverjetno, toda po nekaj mesecih redne vaje boste lahko neprenehoma dihali z minuto in več dolgimi izdihi.
Je to vse?
Ja, to je vse. Tudi če veste samo to, bo endogeno dihanje obrodilo sadove, da pa bi se lažje odločili, sledijo podatki o raziskavah, iz katerih je vzniknila ta tehnika.
V. Frolov
Dihanje je izredno kompleksen fiziološki proces, ki ga sodobna znanost še vedno ne razume povsem, čeprav je v šolskih učbenikih vse videti povsem jasno. Toda strokovnjaki vedno znova presenečajo z novimi vizijami. Ruski zdravnik Grigorij Petrakovič je prišel na dan z drznim predlogom, da samo pljuča uporabljajo kisik iz zraka, medtem ko ostale celice v telesu proizvajajo kisik same in torej dihajo anaerobno. Na temelju te zamisli je biokemik Vladimir Frolov izumil preprost pripomoček, ki spodbuja endogeno oziroma notranje dihanje in v več desetletjih raziskav se je izoblikovala tudi obsežna literatura s pestro paleto uporabe tega pripomočka in samega dihanja.
Četudi Petrakovičeva zamisel ne drži popolnoma, vsekakor opozarja na pomemben del dihanja, ki se dejansko odvija v celicah, tako imenovano anaerobno dihanje oziroma glikolizo. Ko se začnemo gibati, telo potrebuje energijo, še preden je na voljo dovolj kisika od dihanja, zato jo v prvih desetih do tridesetih sekundah ustvari iz razpoložljivih virov, ki vsebujejo kisik: lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov. Ta proces poteka brez navzočnosti atmosferskega kisika. Neželeni učinek je nastajanje mlečne kisline.
Ko se dihanje pospeši, pride do celic dovolj kisika za aerobno dihanje, pri katerem nastaja veliko več energije. Toda spet je tu neželeni učinek - nastajanje vodikovega peroksida, ki se pozneje spremeni v hidroksidni radikal - zelo močan oksidant, ki ovira delovanje celice. Po eni od najbolj priljubljenih znanstvenih hipotez naj bi bil ta mehanizem odgovoren za staranje.
Dve muhi na en mah
Endogeno dihanje izkorišča prednosti obeh dihanj, ki potekata v našem telesu, hkrati pa zmanjšuje oba neprijetna neželena učinka. Ob dihanju energijo črpamo pretežno iz anaerobnega mehanizma, obenem pa ohranjamo minimalen potrebni delež aerobnega dihanja; zmanjšamo tako nastajanje hidroksidnega radikala kot mlečne kisline.
Praktični rezultati so izredno spodbudni, če le zberemo dovolj moči in poguma, da se lotimo te težke vaje. Sedenje in počasno dihanje je navidez mačji kašelj, že po treh temeljitih vdihih pa vsakdo spozna, da gre za trdo delo. Prvih nekaj dni dihanja sem se močno znojil in znoj je imel tako neprijeten vonj, da sem šel takoj potem pod prho. Pozneje je znojenje ostalo, le vonj je izginil. Izdihi so se hitro podaljševali z začetnih dvajsetih sekund na petindvajset, petintrideset, petinštirideset ...
Sicer nimam nikakršnih zdravstvenih težav, vendar sem po endogenem dihanju s Frolovim "trenažerjem" opazil izboljšanje splošnega počutja, spomina, telesne regeneracije, povečanje energičnosti in prožnosti. Velike spremembe sem zaznal ob izvajanju drugih dihalnih vaj in športnih dejavnosti (zlasti pri teku). Dihi so daljši, bolj sproščeni, preponski, mehki. In gibi telesa jim gladko sledijo.
Spremembe so neizogibne
Endogeno dihanje je preizkusilo že na milijone ljudi po svetu. Njihova pričevanja govorijo o široki paleti izboljšanj zdravstvenih težav: uravnavanju krvnega tlaka, povečanju delovne zmogljivosti, odpravljanju sezonskih bolezni dihal, simptomov astme in nespečnosti. Nekateri govorijo celo o izboljšanju vida in spomina ter zdravja zob in dlesni. Nima smisla naštevati, saj se glavne spremembe dogajajo na celični ravni, to pa se neizogibno pozna na celotnem organizmu. Ko celice zahrepenijo po kisiku, začnejo "migati" in tako s to tehniko dihanja "telovadimo" s prav vsemi celicami v telesu.
Postopoma se način dihanja iz vaje prenese na nezavedno dihanje in spontano zadihamo drugače. Takrat pride do čudeža, ki sem ga omenil na začetku - z dihanjem spremenimo stanje svojega duha in celo okoliščine, v katerih živimo.
Ali ste vedeli ...
... da ima večina ljudi nezdrave dihalne navade? Zadržujejo dih, dihajo le z zgornjim delom pljuč ali pa plitvo in nepravilno. Značilni nezdravi vzorci dihanja so posledica fizioloških in psiholoških tegob, vendar tudi njihov vzrok.
... da je klinična raziskava, opravljena na 5200 posameznikih, ki so jih opazovali 30 let, pokazala, da je delovanje pljuč pomemben kazalnik splošnega zdravja in vitalnosti ter glavno merilo potencialne življenjske dobe?
... da je zmogljivosti pljuč povprečnega posameznika na vrhuncu sredi njegovih dvajsetih let? Potem se vsako desetletje zmanjša za 9 do 25 odstotkov!
... da bi dihalni sistem ob optimalni prehrani moral izločiti iz organizma 70 odstotkov odpadkov presnove? Ostanek naj bi izločili z blatom (3 odstotke), urinom (8 odstotkov) in znojem (19 odstotkov). Če se vam zdi pomembno vsak dan obiskati stranišče ali se občasno temeljito preznojiti, pomislite, kako dragoceno je šele optimalno dihanje!
Avtor: Nara Petrovič
Vir: viva
Andreja je napisal/a:Aja, v vednost...
Krava se ne oglaša muuu, ampak samo mu. Eh...Kok se pa pol koza oglaša, tud sam z me?
Nisem več sigurna. Bom vidla, ko dobim to vprašanje in ponovno narobe odgovorim
Jaz pa sem pred časom brala članek, ki govori o endogenem dihanju (mislim da ga je portal Duhovnost povzel po reviji Viva). Tam je opisano tudi, kako ga lahko izvajamo sami,
brez pomoči naprave. Če koga zanima (in če lahko), ga bom našla in prilepila sem.
(Pa tale pogovor bi lahko dobil svojo temo. )
Aja, v vednost...
Krava se ne oglaša muuu, ampak samo mu. Eh...
Super, začelo se je dogajati Saj znamo biti zgovorni
Ali si misli na kaj drugega?
Mislim, da je Franci odgovarjal na tole:
eno vprašanje....
A veste za kakšno literaturo, knjigo, ki opisuje oz. se ukvarja z vplivom nosečnosti na življenje človeka?
ali vožnjo
...hočem reči, seveda, ko me vozi avtobus... 
Zoran, hvala! :rose:
Ta zadnji stavek, ki si ga napisala, da ima tu vse kar rabi se ne strinjam, ker je to naš pogled na stvari in ne pogled iz strani živali.
Ja, saj vem. Gledala sem z našega, no svojega, fizičnega stališča. Pod vplivom raznih društev in nasvetov o skrbi za živali in kaj vse smo po zakonu dolžni storiti... Skoraj pozabila, da je vsak čisto svoj in se ne da takole posploševat. Me veseli, da ste še ljudje, ki nas znate spomniti na ostale nivoje, in to tudi pri živalih.
se mi zdi da so to njene besede namenjene tebi v različnih življenskih obdobjih, ki so pustile pečat v tebi.
Če začutiš to odpusti preko Reikija vsa vpliv mame na tebe, da se ga osvobodiš na vseh ravneh – fizično, čustva, mental, duhovno, gensko, ter kolektiven zavesti.
Hvala za ta nasvet. Tega sicer nisem čisto začutila, ampak sem vseeno naredila, včeraj pred spanjem in bolj široko še danes med sprehodom (še za vse ostale osebe, ki bi lahko imeli pretiran vpliv name).
Se mi zdi, da je ta mačka prišla zate, da boš se lahko ti osvobodila prepričanj, ki jih imaš, da jih ne boš prenašala naprej.
Upam, da se osvobodim vseh, če/ki jih je še ostalo. Da bomo potem lepo živeli naprej.
Muci pa naredi Reiki, da se bo energijsko lahko povezala s kolektivno zavestjo mačk, da bo znala izkoristiti svoje mačje sposobnosti. Naredi še vse tisto kar čutiš, da rabi muca brez - pričakovanja.
Tudi tole sem naredila včeraj zvečer in danes na poti v službo (sori, ampak jaz teh energijskih zadev ne morem početi pri miru in sede - obvezno med hojo ali vožnjo, včasih tudi leže tik pred spanjem 
).
Reiki (in merkavo) sem ji delala že prej (še preden smo jo dobili in takoj takrat, ko je izginila), ampak tole s kolektivno mačjo zavestjo in sposobnostmi je pa super nasvet, sama se nisem spomnila. In brez pričakovanj, seveda... to je bil pa težji del.
vrnila se je!!! :srcek: :srcek: :srcek:
saj ne morem verjet....
Naša muca je izginila. 
Odšla od doma in se ni več vrnila. Pred skoraj dvema tednoma. Je sicer znana potepuhinja (vendar veterinarsko v celoti poštimana), ampak se je vsak dan po večkrat vrnila jesti, malo igrati in zvečer spati. Torej ve, kje je doma in da ima tu vse, kar rabi.
Zelo me skrbi. Na fizičnem (iskanje) in energijskem nivoju sem naredila že precej - vse, kar sem se spomnila in kar znam. Tudi pri sebi sem pogledala (poskusila najti), kaj bi lahko bili vzroki, kaj me ta situacija uči.
Nje vseeno ni nazaj.
Ima kdo, prosim, kak dodaten nasvet? Kako naj ji pomagam? Zakaj se (mi) to dogaja?
Sicer pa se še nisva pretirano navezali med sabo. To nama je karakterno očitno skupno - rabiva čas. Kljub temu jo imam rada.
Zelo me skrbi zanjo. Ker je mlada in neumna in hiperaktivna. In si ne zasluži, da bi življenje grdo delalo z njo.
Prejšnjo muco smo imeli skoraj osemnajst let in več kot tri leta je potem trajalo, da smo preboleli in se opogumili zaživeti z novo. Zdaj so pa v nekaj mesecih sami problemi. Enkrat je že izginila, ampak se je vrnila v manj kot treh dneh. Takrat je celotna vas izvedela, kdo in čigava je, in ogromno ljudi nam je pomagalo pri iskanju.
Želim, da se vrne in da ne izgublja svojega življenja takole z vandranjem naokrog in siljenjem v nesrečo. Mogoče sem že prepozna, če se ji je kaj zgodilo... Ok, saj vem, da nanjo ne morem kar tako vplivati. Vseeno pa verjamem, da je za to dogajanje zadaj mogoče nek vzrok, kakšna lekcija. To bi rada odpravila, pozdravila, v dobro sebe in živali.
Pa doma slišim, ko oče razlaga sosedom, da ta se pa nikoli več ne bo vrnila. Nekako se mi ne zdi pravično in me res zanima, s čim smo si to zaslužili. Drugače ima tudi dosti ljudi v okolici mačke ali manjšega izpuščenega psa - ki ne izginjajo (tako da upam, da pri njej ne gre za kakšne fizične poškodbe, kakšno mučenje, čeprav se zavedam, da bi v tem svetu lahko bila tudi ta možnost).
Ko se vzorec vrača in ponavlja imamo lekcijo (učenje) iz tega:
Kaj se učim iz tega, ko se mi stvari ponavljajo?
Ko ugotoviš lekcijo, se vzorec več ne bo vračal.
Jaz pa nikakor ne morem dešifrirati ene lekcije (Zoran, si me že na svetovanju decembra spraševal, kaj me uči, pa nisem mogla ugotovit, no zdaj se je pa zadeva ponovno pojavila, v skoraj isti obliki le pri drugem človeku in okolju). Se zadeva ponavlja praktično že celo življenje, in to zadnje čase vse bolj in bolj pogosto - kar pomeni, da sem res že tik pred tem, da jo ali razrešim ali se mi pa zmeša...
Super :prst:
A pa takšna voda "umre", če jo pretočimo potem za uporabo naslednji dan v plastično flaško? Predvidevam, da je lahko le v steklenici ali kovinski flaši.
Za zalivanje rastlin je najbrž tudi uporabna. Sploh če rastlina, ki potrebuje veliko sonca, iz nekega razloga ne more biti locirana na takem pretežno sončnem področju. (? - imam ravno en tak problem in sem dobila idejo)
Hvala vsem za ideje in nasvete.
Sem transformirala zdaj tudi vzorec bežanja - se sama ne bi nikoli spomnila nanj.
Pa da vidimo, kaj bo...
O, me veseli, da se je ponovno začelo dogajati, da dobim odgovor na vprašanje, ki sem ga še isti dan hotela zastaviti :prst: In to danes kar dva odgovora na tem forumu...
Sem precej obupana zadnje tedne. Večino dneva moram preživljati z ljudmi, s katerimi nimam nič skupnega in se tudi sicer težko kaj resnično pogovorimo. Ko se pa zvečer ukvarjam z aktivnostmi, ki me zares veselijo in kjer se lahko družimo takšni s skupnimi interesi, se pa zgodi, da se v par minutah razkadimo vsak v svojo smer. Včasih mi ne uspe niti pozdraviti koga, za kogar vem, da se znava pogovarjati. Ali pa ostane pri pozdravu in par besedah. Zdaj se mi celo dogaja, da se zaradi tega kar jokat začnem, ko ostanem sama, tako zelo občutim te frustracije (ovire v druženju in komunikaciji).
Verjetno imam kakšnega zgoraj navedenih vzorcev, da mi sorodne duše in prijetni ljudje bežijo stran.
Takih vaj sigurno obstaja malo morje, jaz pa poznam in izvajam t.i. makko-ho raztezne vaje. Izvirajo iz masaže/terapije shiatsu. Gre za 6 vaj za 6 parov meridianov.
(O meridianih in njihovem pomenu boste vedeli kaj več povedati tisti, ki ste dali skozi že kak del študija tradicionalne kitajske medicine.)
Izvajanje vaj ima menda številne pozitivne učinke na fizični in ves ostali del našega bitja.
Če vtipkate v katerikoli internetni iskalnik "makko-ho", boste našli še kakšne podrobnejše informacije ali pa različice spodaj opisanega.
Makko-ho vaje lahko uporabljamo kot pomoč pri samozdravljenju, same ali v kombinaciji s kakšno drugo vadbo. Z njimi raztegujemo in sproščamo meridiane in olajšamo pretok energije qi skoznje. Z raztegi sproščamo področja, kjer se je nabralo preveč qi, kjer se je zaustavil pretok.
Za en sklop vaj si vzamemo 5-10 minut časa. Naj bi jih delali redno. V eni vadbi jih lahko naredimo enkrat (v določenem zaporedju) ali pa zaporedje vaj večkrat ponovimo - kot nam paše. Se ne naprezamo, ampak delamo po svojih zmožnostih, kolikor raztega nam naše telo v tistem trenutku dopušča in kolikor se še počutimo udobno.
Pred začetkom vaj se umirimo in prizemljimo ter osredotočimo na svoje telo. Pred vsako vajo naredimo globok in sproščen vdih, ga rahlo zadržimo, v razteg se pa spustimo z izdihom. V vsakem položaju (svojem maksimalnem raztegu) vztrajamo nekaj sproščenih vdihov in izdihov, pri vsakem izdihu se poskusimo spustiti še malo dlje v razteg, z zadnjim izdihom pa se dvignemo in zaključimo vajo, nato nadaljujemo z naslednjo.
Opazujemo napetosti v sebi in ali se po določenem času vadbe kaj dogaja z njimi.
(Pri enem avtorju sem zasledila priporočilo, da naj na koncu vadbe za malo dlje časa in počasi ponovimo vajo, ki nam je najlažja, in se v njej lepo sprostimo, nato pa ponovimo še najtežjo vajo - tokrat malo bolj impulzivno in hitro, vendar še vedno sproščeno in ne na silo, da pomagamo telesu predreti blokade tam in sprostiti pretok qi)
1. vaja: meridiana PLJUČA IN DEBELO ČREVO
Stojimo vzravnano, noge v širini bokov ali ramen. Za hrbtom prekrižamo palca, ostale prste iztegnemo (lahko tudi samo kazalca). Najprej se z vdihom usločimo nekoliko nazaj, roke iztegnemo navzdol. Nato pa se z izdihom s trupom prepognemo naprej in navzdol (noge ravne, kolena le rahlo pokrčena), roke iztegnemo kolikor gre navzgor. Po nekaj vdihih in izdihih ponovimo vajo z obratno prekrižanima palcema.
2. vaja: ŽELODEC IN VRANICA
Sedimo z zadnjico na stopalih. Upognemo se nazaj. Če gre, z iztegnjenimi rokami in do tal, sicer pa se lahko le naslonimo na dlani ali komolce.
Po tej vaji je dobro sprostiti hrbtenico, tako da se upognemo še s trupom naprej.
Vajo je potrebno prilagoditi, če imamo težave s koleni ali spodnjim delom hrbta.
3. vaja: SRCE IN TANKO ČREVO
Sedimo v položaju "metuljčka" - stopala skupaj s podplati, ki se dotikata, pete potegnemo proti sebi, kolena potisnemo k tlom. Z rokami držimo stopala in spustimo trup navzdol - glava in komolci proti tlom, pri čemer pazimo, da ne "zapremo" prsnega dela (komolci široko).
4. vaja: LEDVICE IN MEHUR
Sedimo z naravnost iztegnjenimi nogami in ravnim hrbtom (kot obrnjena črka L). Z vdihom dvignemo roki nad glavo in ju primemo skupaj. Malo zadržimo vdih. Z izdihom se z ravnim hrbtom in vratom upognemo naprej. Poskusimo se prijeti za stopala, pri čemer prste na nogah potegnemo k sebi (ne špica). Različica je tudi, da glavo ob koncu vaje (pri zadnji ponovitvi ali pri zadnjih vdihih in izdihih) spustimo proti kolenom/trebuhu.
5. vaja: OSRČNIK IN TROJNI GRELEC
Usedemo se po turško, v lotus ali pol-lotus. Pred sabo prekrižamo roki (nasprotna roka spredaj kot je noga). Upognemo oz. uležemo se naprej s trupom proti tlom. Roki raztegujemo vsako v svojo smer (oz. v nasprotno, kot sta sicer, saj smo ju prekrižali). Ponovimo vajo tako, da roki in nogi prekrižamo obratno kot prvič (če je bila prej leva noga spredaj oz. zgoraj, je zdaj desna).
6. vaja: JETRA IN ŽOLČNIK
Sedimo s sproščeno iztegnjenimi in kolikor je mogoče razširjenimi nogami. Upognemo se stransko, z dvignjenimi rokami in ravnim hrbtom, najprej proti eni in nato k drugi nogi (zadnjica pri tem ostane na tleh). Nato še naravnost naprej, z ravnim hrbtom in pred sabo iztegnjenimi rokami.
Težave z določenim raztegom naj bi nakazovale na težavo s pretokom v tistem meridianu, za katerega delamo razteg.
(Slikice za tale prispevek sem pobrala na internetni strani http://www.alternativa-forum.com/samois … jezbe.html)
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Andreja
