Objavljeno v sodelovanju s projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar
Ali tudi vi menite, da več denarja, manj onesnaženja, boljše zdravstveno varstvo pomeni tudi manj obolelih za rakom? Tudi sama sem dolgo živela v enaki zmoti.
Če ste imeli priložnosti bivati na Daljnem vzhodu, ste zagotovo tudi sami ugotovili, da prebivalstvo živi v hudem onesnaženju, uživa oporečno vodo, nima zdravstvenega zavarovanja in je izpostavljeno vsem umazanim tehnologijam, ki smo jih v preteklih desetletjih umaknili iz Evrope in Amerike. Kako je potem možno, da je verjetnost, da bodo zboleli za rakom, tam od 10- do 30-krat manjša kot v našem »razvitem svetu«?
Eden izmed podatkov, ki je zbudil pozornost znanstvenikov, je ta, da »nerazviti« svet zaužije v povprečju 10 gramov začimb in približno enako količino zelenega čaja dnevno. Evropejci pa zaužijemo komaj en gram začimb, za zeleni čaj pa mnogi še vedo ne, kaj sploh je.
Navedena statistika je pripeljala do tega, da postaja vpliv začimb in drugih močnih naravnih antioksidantov na raka vse bolj raziskan. Zato danes ne vemo le, da delujejo, temveč tudi, kako delujejo proti raku.
Najbolj poenostavljeno povedano, rak nastane, ko pride to poškodb DNK, ki so lahko posledica staranja, dehidracije, energijske nepretočnosti organov in tkiv, prevelikega toksičnega bremena ali izpostavljenosti škodljivim sevanjem.
Navedene naravne snovi delujejo na različne načine. Nekatere predvsem kot močni antioksidanti, s čimer preprečujejo poškodbe DNK, ki jih povzročajo prosti radikali. Druge preprečujejo vnetja (delujejo proti virusom ali bakterijam), ki lahko dolgoročno pripeljejo do okvar genskega materiala, tretje blokirajo vezavo strupov ali pospešujejo razstrupljanje telesa.
Med najbolj raziskane naravne snovi, ki so v raziskavah potrdile močno delovanje na zaviranje razvoja rakavih celic, so bazilika, česen, črni poper, gorčica, ingver, janež, klinčki, koromač, kumina, kurkuma, limonina lupina, rožmarin, zeleni čaj, sojina omaka in miso pasta.
Raziskave dr. Budwigove pa so pokazale tudi zelo pomembno vlogo maščob pri nastanku in premagovanju raka. Hidrogenizirane maščobe neposredno prispevajo k njegovemu nastajanju, večkratno nenasičene maščobe z visokim deležem omega 3 pa so se izkazale kot pomemben dejavnik regeneracije tkiv in uničenja rakavih celic.
Olja, ki so bogata z vitaminom E (olje pšeničnih kalčkov), pa delujejo tudi kot močen antioksidant in regenerativna spodbuda v telesu.
Kako delujejo naravni antioksidanti:
Znano je, da kumin in poper pospešujeta nastanek antioksidativnih encimov v telesu, s tem pa dvigujeta splošno raven zaščite pred prostimi radikali.
Kumin, česen, ingver in poper ustavljajo vnetne procese v telesu, ki lahko pripeljejo do raka (to se nanaša predvsem na prebavni trakt). Zeljnice, kumin in kumina delujejo tudi tako, da nevtralizirajo kancerogene toksine v telesu.
Ingver, kurkuma, soja in poper delujejo tudi vzvratno – ne le da blažijo vnetja, obenem preprečujejo tudi nastanek vnetnih snovi v telesu, tako imenovanih citokinov ali COX-2.
Ingver, poper in citrusi neposredno uničujejo rakave celice.
Janež, bazilika, čili, klinčki, kumin, koromač, česen, ingver, rožmarin in kurkuma delujejo tudi na zaviranje dejavnika NF-kB. To je protein, ki je zadolžen za preživetje in delitev celice. Pri rakavih tvorbah je ta protein preveč dejaven, s čimer omogoča delitev in preživetje rakavih celic, ki bi bilo jih sicer treba ustaviti v razvoju. Z navedenimi začimbami pa dosežemo prav to – ustavljamo hiperaktivnost tega proteina.
Dobro delujoči imunski sistem pregleduje celice in pri tistih, ki so okvarjene, sproža samomor (apoptozo). Pogoj za nastanek raka je, da rakavim celicam uspe zaobiti ta mehanizem. In če imunski sistem ni bil dovolj »avtoritativen«, da bi uspel uničiti rakave celice, lahko to dosežejo nekatere začimbe. Apoptozo rakavih celic uspešno sprožajo citrusi, zeleni čaj, gorčica, kurkuma ter snovi iz rdečega grozdja in grozdnih pečk.
Mehanizme, s katerimi se rakave celice delijo in širijo, zavirajo kapusnice (predvsem brokoli in kislo zelje), citrusi, zeleni čaj, kurkuma in soja. Pri hormonsko odvisnih tumorjih igrata pomembno zaviralno vlogo kurkuma in soja.
Za nadaljnji razvoj morajo rakave celice razviti svoje ožilje, s pomočjo katerega pridejo do hrane. Ta proces znanstveniki imenujejo angiogeneza. Tudi na tej stopnji nekatere naravne snovi uspešno preprečujejo, da bi do tega prišlo. Zeleni čaj, kurkuma in soja so se izkazale kot dobre zaviralke oskrbe rakavih celic, s čimer bistveno prispevajo k zaviranju njihove rasti.
Skrivnost trdoživosti rakavih celic je v telomerazi. Gre za posebne encime, s katerimi rakava celica, za razliko od normalnih celic, pri delitvi ne izgublja svoje vitalnosti in tako živi veliko dlje kot zdrave celice. Zeleni čaj in kurkuma ter mnoge druge naravne snovi pomagajo na način, da zavirajo telomerazo in tako prispevajo k temu, da tudi rakave celice postajajo umrljive.
In če ste zamudili ukrepanje v vseh razvojnih stopnjah in se ukvarjate z zdravljenjem napredovalega raka, potem je dobro vedeti, da mnoge začimbe in zdravilne rastline delujejo kot odlična podporna terapija ter zmanjšujejo stranske učinke konvencionalnih terapij.
Zeleni čaj, soja in kurkuma izboljšujejo delovanje citostatikov. Meta varuje krvotvorne in regenerativne organe pri obsevanju, sok zelene (gomolj, steblo in listi) pa varuje jetra pred posledicami kemoterapije in obsevanja.
Veliko pomoč si lahko obetate tudi od medicinskih gob, aloe vere in dobrih virov klorofila. Za regeneracijo jeter je nepogrešljiv pegasti badelj. Uporabljamo ga v obliki sveže zmletih semen ali v obliki tinkture.
Preprečiti je lažje kot zdraviti
Če vam je prebrano spodbudilo zaupanje v naravne rešitve, vam priporočamo v branje knjigo Ščepec rešitve, kjer boste vse navedene začimbe spoznali veliko bolj poglobljeno.
Doseči zadostni vnos naravnih antioksidativnih, protivnetnih in drugače varovalnih snovi ni tako zapleteno, kot se sprva zdi.
Začimbe lahko uživamo v jedeh, kot samostojne čaje ali si pomagamo z začinskimi in eteričnimi olji. Slednja so najbolj občutljiva za uporabo, saj gre za izjemno visoke koncentracije, kjer lahko površno odmerjanje pripelje do resnih težav. Zaradi vse večjega zanimanja za močne naravne rešitve so se na trgu pojavila tudi začinska olja ter eterična olja, prilagojena kulinaričnemu odmerjanju, ki so že delno razredčena, kar zmanjšuje možnost, da bi pri njihovem odmerjanju naredili hude napake. Ta olja so posebej certificirana in predstavljajo najbolj čista eterična olja, kar jih lahko dobimo na trgu.
Nikoli pa za interno uživanje ne uporabite eteričnih olji, ki niso certificirana kot ekološka, saj se lahko s tem lahko izpostavljate življenjski nevarnosti.
Kombiniranje kakovostnih osnovnih olj in začimb se je izkazalo kot zelo koristno. Začimbo, za katero čutite, da bi ustrezala vašim potrebam, dodajte izbranemu olju in dobili boste potencirano zdrav koktajl in zelo okusno olje, ki vam ga bo v veselje uživati. Olja in začimbe skupaj ustvarjajo oljne izvlečke, pri večini kombinacij pa je dostopnost zdravilnih učinkovin še večja, kot če bi jed le posuli z izbrano začimbo. Obenem olja preprečujejo oksidacijo in s tem dodatno ohranjajo moč začimb, ki bi se sicer hitro razdišale. Odlična začinska olja so bazilikino, česnovo, čilijevo, ... Za vse, ki imajo težave s presnovo maščob, je odlična rešitev uživanje več olja, aromatiziranega z muškatnim oreščkom ali z rožmarinom. Takšna olja lahko pripravite tudi sami z začimbami ali z mešanjem užitnih eteričnih olj z osnovnim oljem.
Le pehtrana in žajblja ne smemo namakati v olju, saj bi se pri tem izlužile tudi snovi, ki bi bile škodljive za jetra.
Zakaj se celice dušijo?
Že Nobelovec dr. Otto Warburg je skoraj pred enim stoletjem kot skupni imenovalec vseh oblik raka ugotovil pomanjkanje kisika v prizadetih celicah. Na žalost vdihavanje kisika ne pomeni, da bo tudi oskrba celic s kisikom zadostna. Ravno nasprotno – dodajanje čistega kisika v telo nas zastruplja, saj povečuje oksidativne procese.
Eden izmed poglavitnih razlogov za vse degenerativne bolezni, med katere uvrščamo tudi raka, je dejstvo, da postajajo z leti celice deponije odpadnih snovi, ki smo jih zaužili ali ustvarili. Če nismo hidrirani, nam ne bodo pomagali ne post ne prehranska dopolnila, ne masaže, limfne drenaže, akupunktura in podobno. Če ne bo dovolj vode, potem enostavno ne bo transportne poti, po kateri bi lahko strupe odstranili iz telesa. Te naloge ne morejo opraviti čaji, sokovi ali druge tekočine. Za razstrupljanje in revitalizacijo telesa je nujna voda, ki je sposobna priti v celice in medceličnino ter vezati nase čim več nakopičenih strupov. Če je tudi sama polna kemikalij, potem se bo zgodilo ravno obratno – na naše deponije bo odložila še dodatne strupe. Če pride v telo čista, potem ji lahko naložimo veliko lastnega bremena. Včasih je večina ljudi uživala mehko vodo (deževnico), ki veliko bolj topi umazanijo in odplavlja strupe (zato jo imajo živali vedno raje kot tisto iz pipe).
Danes je ravno obratno – pijemo predvsem trdo vodo in še ta je vse bolj onesnažena s pesticidi, fekalijami in z drugo nesnago, ki je nastala kot posledica našega »razvoja«. Dokler je telo pri močeh, zmore takšno vodo filtrirati in tudi iz drugih tekočin izdelovati dovolj »tehnološke vode«. Ko pa moči pojenjajo, pojenja tudi oskrba celic s čisto vodo. Zato postaja uživanje zares čiste in neobremenjene vode pomemben pogoj vsake ozdravitve. Fenomen, ki ga opazi vsak, ki začne uživati mehko vodo (iz narave ali pridobljeno z reverzno osmozo), je, da začne telo takšno vodo zadrževati. Takšna voda končno pride do celic in se v telesu zadrži dlje, kot če bi pili trdo vodo, ki gre hitro iz telesa in do mnogih tkiv sploh ne pride.
Na sposobnost celic, da sprejemajo kisik in hranila, zraven čistosti vpliva tudi maščobna sestava. Dr. Budwigova je prišla do odkritja pomena esencialnih maščobnih kislin in zmagovalne kombinacije, ki jo danes poznamo kot skuto in laneno olje.
Dejansko imajo esencialne maščobne kisline (EMK), kot so prekusorska omega 6, linolna kislina (LA) in prekusorska omega 3 alfa-linolenska kislina (ALA), sposobnost, da vplivajo na respiracijo celic. EMK so neposredni magnet za kisik. Lahko si jih predstavljate kot gobice, ki pritegnejo kisik iz krvnega obtoka in ga prenašajo v celice. Pogoj za to je, da uživamo vire esencialnih kislin, ki niso toplotno obdelani in so v svoji osnovni obliki, ne pa v obliki derivatov, ki jih iz teh snovi pridobivajo. (Zato lahko predelano ribje olje ali sintezno pridobljeni pripravki omega 3 v telesu delujejo ravno nasprotno, kot bi si želeli.)
Prav kronični primanjkljaj EMK (ki ne preživijo industrijske predelave) je v zadnjem času od mrtvih obudil uporabo velikega števila naravnih olj, ki lahko zapolnijo vrzel v sodobni prehrani. Med izjemnimi viri takšnih maščob najdemo laneno, konopljino, gorčično, ričkovo, svetlinovo, boragino, orehovo in še nekatera druga olja.
Laneno olje vsebuje najvišji delež omega 3, vendar prav iz tega razloga najbolj reagira s kisikom. Če se ta reakcija zgodi v telesu, je zelo blagodejna, če pa olje oksidira na zraku, hitro postane žarko. Zato je zelo pomembno, da kupujete olja, ki so hladno stiskana, brez prisotnosti zraka in zaščitena pred svetlobo. Po odprtju takšna olja hranimo v hladilniku in porabimo v nekaj tednih.
Gorčično olje zraven popolnega razmerja omega 3 in omega 6 (3:1) vsebuje tudi za telo pomembne snovi, kot so beta karoten, vitamin E, vitamini B kompleksa in celo vitamin C, med minerali pa selen, cink, fosfor, magnezij, železo in kalcij. Gorčično olje ima značilen oster okus, ki prihaja od glukozinatov – snovi, ki imajo antioksidativne in antikancerogene lastnosti. Gorčično olje je poznano tudi po svojem protimikrobnem delovanju – tam, kjer ga dodajajo k hrani, je prisotnost patogenih bakterij, kot je E. coli, veliko manjša.
Uporabljeno za masažo gorčično olje zelo pospešuje krvni obtok in lajša razstrupljanje z izločanjem podkožnih žlez in s potenjem. Zato je tudi dobra pomoč pri sklepnih bolečinah, artritisu, putiki in revmatizmu.
Gorčica vsebuje tudi sulforane, ki zavirajo razvoj raka dojke. Ker gre za snov, ki ji uspe po zaužitju priti v tkiva, je lahko uživanje ali vtiranje olja na prizadeta mesta zelo koristno. Druga pomembna snov v črni gorčici je melatonin, ki je tudi pomemben zaviralec razvoja raka dojke.
Edina nevarnost, na katero morate biti pozorni, je morebitna onesnaženost olja. Gorčica je namreč odličen čistilec zemlje. Nase vleče težke kovine in druge onesnaževalce, in sicer veliko bolj kot druge rastline. Če je pridelana na območjih z večjim onesnaženjem, postaja nevarna za uživanje. Poznavalci svarijo pred uživanjem gorčičnega olja, če je to pridobljeno na industrijsko obremenjenih območjih Rusije, Kitajske ali Indije. Bolj zanesljive lokacije za pridelavo so v Kanadi in v Avstraliji.
Po svoji sestavi je podobno tudi konopljino olje. Njegova posebnost je tudi prisotnost maščobne kisline GLA (ta je sicer značilne za svetlinovo in boragino olje). Tudi konopljino olje deluje celostno in je zaradi visoke vsebnosti vitamina E bolj obstojno od lanenega olja. Največja prednost konopljinega olje je ta, da je na voljo v ekološki kakovosti, kar pri nekaterih posebnih oljih ni enostavno zagotoviti.
Orehovo olje ima podobno sestavo omega 3 in omega 6 maščobnih kislin. Je bogato z vitamini A, C in E ter vsebuje naravni zaščitni UV filter. Njegovo področje delovanja je predvsem zaščita živčnih in možganskih celic (kar mu tradicionalno priznava tudi TKM), čiščenje krvi in črevesja, pozitivno deluje tudi na zdravljenje kroničnega bronhitisa in pljučnega edema pri kadilcih ter nekdanjih kadilcih. Če ga uporabljamo zunanje, je dobra zaščita pred UV poškodbami kože, ob tem pa spodbuja razstrupljanje telesa skozi kožo. Za razliko od gorčičnega olja lahko to olje uporabljamo, četudi imamo nadraženo kožo, in sicer proti srbečici, luskastim ekcemom, lišajem, lahko se uporablja na poškodovani koži ali v primeru opeklin.
Kot vidite, se lahko proti raku borimo na zelo okusne in prijetne načine.
kvinoja je pa res super!! 
:prst: