Objavljeno v sodelovanju s projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Dario Cortese
Resda od hrane nismo odvisni, saj je ta naša redna potreba, po drugi strani smo pa v večini primerov še kako odvisni od preskrbe s hrano. Dokler tako obilno »raste« na policah trgovin, se tega verjetno niti zavedamo ne, sploh če imamo svoj vrt in polno shrambo. Toda če upoštevamo možnost, da zna biti preskrba s hrano motena ali celo prekinjena, se podoba rajskega nakupovalnega vrta zelo spremeni. Zlasti če smo povsem odvisni od hrane, ki je na voljo v trgovinah.
V takem primeru pridejo prav zaloge v shrambi, vendar se tudi ta prej ali slej izprazni ali nam jo v primeru hudega pomanjkanja celo izpraznijo drugi in če je ni mogoče obnoviti … V takem, resda zelo kriznem scenariju, priskočijo na pomoč užitne divje rastline. Četudi ne pride do posebne krize glede preskrbe s hrano, ni odveč, da upoštevamo prehransko moč divje zelenjave in druge divje hrane ter jo vgradimo v vsakodnevni jedilnik. S tem ne zmanjšamo zgolj odvisnosti od kupljene hrane, temveč tudi bistveno prispevamo h kakovosti svoje prehrane. Morda se bo komu prehranjevanje s »travicami« zdelo preveč asketsko, toda prav ta enostavna, naravna in nenazadnje tudi zastonjska hrana dela čudeže tako na področju naše prehranjenosti kot na področju naše energije. Sicer pa to niso nobeni čudeži, saj je divja hrana nekaj povsem običajnega, vsakdanjega in vsakomur na dosegu roke, le spomnimo se morda ne, da jo lahko jemo.
Še zdaleč ni treba, da poznamo celo vrsto rastlin, čeprav poznavanje večjega števila užitnih divjih rastlin ne škodi. Vseh pa skoraj zagotovo ne bomo uspeli spoznati, saj je pri nas, podobno kot drugje v Evropi, več kot 1.500 vrst tako ali drugače uporabne divje zelenjave in sadja. Zato je več kot dovolj, če smo si domači le z nekaj pogostimi, lahko razpoznavnimi in zelo raznoliko uporabnimi vrstami, ki jih vsaj nekaj zagotovo že poznamo: koprive, regrat in sorodniki, hmelj, kurja črevca in drugi pleveli, borovnice, drnulje, kostanj, … Ta divja hrana nas pouči, da iz malega (števila vrst) pripravimo veliko (raznolikih in okusnih jedi). V primeru hude prehranske krize nam pomaga potešiti lakoto dobesedno po načelu »iz rok v usta«, če upoštevamo, da imamo pri roki vsaj nekaj kriznih rezerv, na primer suhih stročnic, žita, olje in malo soli, pa ustvarimo bogat jedilnik resda enostavnih, vendar zelo krepkih jedi. To v vsakem času, bodisi kriznem ali ne, zaradi obilja živodejnih sestavin (antioksidanti, rudnine, vitamini, druge bioaktivne sestavine) pomeni zdravo in močno nadgradnjo običajne prehrane.
Nekaj najenostavneje razpoznavnih vrst divje zelenjave
Koprive
Menda jih vsi poznamo. Nabiramo vršičke in mlade liste, pripravljamo jih na vse mogoče načine. Lahko jih zamenjamo z več vrstami mrtvih kopriv, še preden te zacvetijo. Vse so užitne, vendar manj okusne kot pekoče koprive, saj imajo močan vonj po zemlji, nekatere pa so tudi precej grenke.
Regrat in sorodniki
Vse, kar je podobno regratu, torej večina rastlin iz družine radičevk, ki jih je več kot 100 vrst, je uporabno na enak način kot regrat. Torej jemo liste, popke, cvetove ter pripravljamo solate in še marsikaj. Kolikor je znano, je edina za prehrano neuporabna radičevka strupena ločika.
Divja meta in sorodstvo
Vse, kar diši in je videti podobno kot meta ali melisa, je užitno in uporabno kot začimbno zelišče, če le ni pregrenko, četudi ne vemo natančno, za katero vrsto gre. To so rastline iz družine ustnatic, ki imajo v večini primerov izrazit vonj, štirioglato steblo in tako imenovani ustnati cvet; mednje sodijo tudi mrtve koprive.
Luki
Divji sorodniki česna in čebule se imenujejo luki, pri nas jih je 20 vrst. Vsi so užitni, najbolj znan je čemaž. Torej lahko nabiramo in jemo vse, kar ima podobne liste kot por, drobnjak in čebula ter ima značilni vonj, podoben navedenim rastlinam.
Pleveli
Ni jih malo in zanimivo je, da so skoraj vsi užitni, nekateri pa sodijo med prehransko najmočnejšo zelenjavo sploh. Nabiramo jih dobesedno leto in dan. Izrazito strupenih rastlin med njimi ni, spoznajmo pa kurjo češnjico, ki je rahlo strupena zaradi saponinov, pa še to, le če jo zaužijemo v večjih količinah, in navadni grint, ki vsebuje pirolizidinske alkaloide.
Slanuše
Skoraj vse slanoljubne rastline, to so tiste, ki rastejo na slanih tleh ob morju, pri nas jih je več kot 10 vrst, so odlična zelenjava. Opozorilo: Pri nas so v sklopu krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjan zaščitene.
Križnice
Rastline iz družine križnic so večinoma vse užitne, vseh je pri nas več kot 120 vrst, vendar jih od teh nemalo raste v visokogorju, tako da lahko število uporabnih križnic ocenimo na polovico navedenega števila.
Od elektrike neodvisno shranjevanje za daljši čas
Večino divje zelenjave lahko posušimo. Hranimo jo v zaprtih steklenih kozarcih na temnem mestu. Suhe uporabljamo za juhe, enolončnice in podobne jedi. Mlade liste in poganjke tudi naravno kisamo, podobno kot zelje. Na ta način imamo prehransko moč neukročene narave pri roki tudi takrat, ko nad zemljo ni več kaj nabrati. Kar se užitnega skriva v zemlji, za nabiranje zahteva bistveno več znanja in izkušenj. Na kostanj, žir, želod, divje sadje in gobe pa le ne pozabimo.
Divja hrana pomaga spremeniti pogled na (prehranski) svet: nima cene – torej je zastonj ali je neskončno draga? – njena prehranska vrednost pa je izjemna. Ne le po vsebnosti za današnji čas bistvenih hranil, temveč tudi zaradi tega, da smo z njeno pomočjo manj odvisni od »trgovinske« hrane ali sploh postanemo v večji meri neodvisni od nje. Naj se torej gremo neke vrste »prazgodovinsko« nabiralništvo? Morda res, vendar za 21. stoletje.
