Iskalne možnosti (Stran 12 od 16)

Saj v tem je čar "leve"in"desne"informacije.Do kje bomo sledili neki ideji pa je stvar našega trenutnega dojemanja.To dojemanje nam pa oblikujejo vzorci ki jih nosimo iz preteklosti.In tu nastopi-naj bi-naše zavedanje teh vzorcev in njih spreminjanje,odpravljanje,ozaveščanje,... 

Težko boš dokazal da se je policaj zmotil v členu če nimaš priče,ampak tisto "jaz imam prav in se ne motim"ti bo pa ostalo.Policaj je predstavnik oblasti,torej poglej kakšen je tvoj pogled-kritika na trenutne razmere v državi in kakšen je tvoj odnos do denarja-materjalnih dobrin.Sicer pa ne izbiraj vzorcev,ampak delaj na vseh po spisku,na tistih ki jih vidiš pri drugih in še boš kaj spregledal.Smo vsi tu blizu in zato se tudi poznamo.  

V takih primerih je najbolje, kar lahko storite, da prvo transformirate strah, da stvar ni razrešena ter potrebo, da je za razrešitev nujno vedeti vzrok. Včasih se zadeve razrešijo na višjih ravneh, ki jih z zavestjo ne dosežemo, razrešimo pa jih na podzavestni ravni. Dovolj nam je morebiti bila določena informacija, namig, nasvet. Včasih je potrebno kaj samo sprejeti in se godlja sama od sebe razplete. Ohranite duhovno širino in se ne pustite ujeti v razmišljanje o vzrokih.

Nasvet tudi zame

Vse "napake"ki si jih opazila na fantu,odpravi najprej pri sebi.Isto velja za vse "napake"ki jih opaziš pri ljudeh v tvoji okolici.Na ta način lahko spoznavaš-mo sebe. :rose:

Hja,očitno težka stvar,sem ravno danes doma dobil "namig"(v obliki zamazane obleke),da je še potrebno delo v tej "smeri".Aja,s poškodbo gre hitro na bolje,saj čemu pa služi rei-ki.

Za vsakega,ki se vključuje v katerokoli skupino,je pomembno da slišano-predlagano preizkusi v praksi kako deluje in s tem preveri delovanje predlaganega.Vsako "verjamem na besedo" pomeni po moje da si že "frdaman"(v žaklju in zavezan).

Napačno znanje je nevarnejše od neznanja.
Znanje sčiti-ignoranca pelje v propad.
Verjeti v nekaj=nič vedeti o tem.
(pobrano, nekoč, nekje, z nekega foruma)

To je čar trenutka.Fotogtafija namreč...
  So dobre.

Žal nam šolski sistem ubija v glavo površno izražanje in pri tem sem se spet ujel v lastno past.
Ko sem v naravi opažam celo vrsto živali na tleh,v vodi,v zraku,opazim različne rastlinske vrste,njihovo obliko,velikost,starost,čutim kako piha veter,ga slišim,seveda so tudi moje misli zraven in ko pridem domov,po tuširanju točno vem:to je to.
Do sabljanja mi pa zaenkrat zanesljivo ni.

Jesenski stres?Če pogledam skozi okno proti gozdu,me prime,da bi sedel in gledal,še posebno ko sveti sonce.Jesen je čas obiranja-nabiranja plodov,tako doma kot v gozdu in tudi če si privoščim samo sprehod po gozdu me napolni z dobrim počutjem in dobro voljo do kraja.Sem(v jesen)spada tudi megla,ki pa je ne enačim s stresom.
Kar se pa toplic zadeva,pa z ženo porabiva na leto približno 60 2-urnih kart v Snoviku,pa sva skoraj vsakič presenečena kako nama odgovarja kopanje.
Torej, kdo je omenjal jesenski stres?Recept proti je dan.