Zaljubljenost in odvisnost od odnosa

Pozdravljeni,
pišem v upanju, da boste mi lahko pomagali razrešiti mojo težavo, ki je žal prevzela skoraj vsa področja mojega življenja in iz katere ne najdem več izhoda. Pred kakšnim letom in pol (stara sem 38) sem spoznala žensko, malce starejšo, poročeno, z družino. Kmalu sva se začeli družiti in, ne bi si nikoli mislila, zaljubila sem se do ušes in čez. Prvič v žensko, prestrašena, hotela sem razumsko vse izklopiti, pozabiti, iti naprej... ampak ne. Hodila mi je pot vedno pogosteje, povedala sem ji o svojih čustvih in zapletli sva se v afero. Ki traja še vedno. Če odmislimo to, da je ona poročena (trdi sicer, da nesrečno, ampak ločiti se ne namerava), je ta odnos nekaj najbolj zadušljivega, kar sem kdaj izkusila in hkrati najbolj pozitivna intenzivna izkušnja mojega življenja. Ljubim jo preko vseh "normalnih" mej, ko nisva skupaj, jo neverjetno pogrešam, ne morem početi ničesar drugega, nič me ne zanima več, samo ona ona ona. Postala sem popolnoma odvisna od tega odnosa, ki sicer ne vodi prav nikamor, razen v moj propad. Ampak ne morem ven, sem poskušala že večkrat prekiniti vezo, pa sem se skoraj zadušila v lastni bolečini. Imam občutek, da brez nje ne morem živeti. Rada bi se rešila tega v sebi, tega tesnobnega odvisniškega občutka, ki me tišči v tla in zaradi katerega ne živim več. Marsikaj sem že poskusila, neuspešno. Vse skupaj se samo še poglablja. Naj še povem, da sem do sedaj bila v zdravih odnosih, nikoli občutila niti približno tako intenzivnih čustev do druge osebe, absolutno pa me nobeden odnos še ni tako ohromil. Prosim za vpogled, pomoč, karkoli. Hvala, Sofija.