Iskalne možnosti (Stran 4 od 6)

Saj pišeš mi vseeno lahko  
lp

Fizično že, seveda. 
Energijsko - tu pa si ne bi znala sama pomagati. Kako to narediš? O čiščenju prostora je veliko prispevkov na internetu. Na kakšen način pa dejansko stanje lahko sploh ugotavljaš?
Če si čisti laik   ? 

lp

Lep pozdrav, Selena! Moram priznati, da mi je tvoje vprašanje dalo precej misliti. In zelo sem ti hvaležna zanj, ker si tako dobro ubesedila doživljanje, pod katerega bi se lahko tudi sama podpisala. Morda si zasledila v v moji predstavitvi... imam tri najstnike. Pri enem pa se mi dogaja to, kar opisuješ. (Toliko o naključju )
Raziskovati odkod in zakaj tak pretirano čustven in zaskrbljen odnos...raziskovati, česa nas učijo otroci...to se mi zdi pomemben korak, ki otroku jemlje breme odgovornosti za takšen odnos. Marsikateri starš tega ne zmore (ne uvidi) in odnos se resnišno lahko samo slabša, saj otroka s tem duši.
V družini je pomembno spoštovati in omogočiti dvoje - potrebo po povezanosti in potrebo po avtonomiji. Povezanost pomeni, da nekam spadamo, da imamo občutek varnosti, ljubljenosti, pripadnosti. Enako pomembna  je potreba posameznika po samostojnosti, individualnosti, svobodi. Se pravi, obe potrebi, povezanost in avtonomnost se ne izključujeta in k obema težimo vse življenje.
Vedar pa včasih to dinamiko doživljamo kot konflikt, pri najstnikih še posebej, saj je razvojna naloga v tem obdobju, da gradijo individualnost, vse večjo samostojnost in odgovornost za svoje odločitve in življenje. To pri mlajšem sinu prepoznavaš in si mu lahko v oporo, kot praviš, brez takšnih čustvenih "pretresov", kot jih doživljaš kadar gre za starejšega sina.

V katero smer potem raziskovati?

Tvoje vprašanje me je danes spomnilo na samo izkušnjo poroda, se pravi rojstvo otroka. Namreč, moj sin je bil rojen s carskim rezom, povedali so mi, da ni hotel dihati, masirali so mu srce, ga oživljali, mu pomagali z masko, preden je potem končno zadihal...
Močan odtis vzorca ne morem sam? Ni varno?

Zanimivo je, da se ta vzorec ujema s sporočilom, ki ga otrok (s pretirano zakrbljenostjo in groznimi predstavami, kaj vse se lahko zgodi), nehote prejema: stvarem ne bo kos, sam ne bo zmogel, svet je nevaren...

So to lastne izkušnje in nepredelani strahovi, ki mi jih zrcali moj otrok? Je tu odgovor, ki ga iščem? Vsekakor je zahtevno najti ravnovesje med temi čutenji in ustreznim odzivanjem nanje. Veliko več je ta hip vprašanj, kot odgovorov. Občutek imam, da marsikateri starši o tem ne govorijo, v sebi pa občutijo neko drugačno povezanost z enim izmed otrok in se zdi kot čisto posebna vez. V očeh drugih marsikdaj interpretirana tudi kot "prevelika čustvena navezanost" in pogosto negativno ovrednotena. Zato je tako dragoceno, kar si izpostavila. Staršem, zaradi uvida v lastna čustva, otrokom pa v pomoč pri ujetosti v tak odnos.

Tema še zdaleč ni odgovorjena, komaj načeta... :prst:
Upam, da lahko Zoran, Urška ali ostali, ki imajo vpogled, prispevajo kak odgovor, namig.
(za obe)
lp
Tjaša

Sem našla, hvala!

Tudi meni ne usreza, da bi kar presedlala na to. Imela sem izkušnjo, ki je trajala par mesecev, tudi zato, ker je bilo to izvedljivo, vse sem lahko sama nabrala, vrt in sadovnjak sta bila polna in na voljo .

Ta izkušnja zame ni bila le nekaj drugačnega, neka sprememba prehranjevanja. Bolj senzibilna sem postala, pozorna, več uvidov v tistem času, res bolj jasne misli in prepoznavanje občutij, vzorcev ipd. Skratka, zanimivo, ko se spomnim.

lp

Zelo zanimiv članek. Te spomni, da je kuhanje lahko samo kuhanje. Se posvetiš temu in ne misliš zraven kakšnih zaskrbljenih misli ali klepetaš po telefonu in poslušaš tv iz sosednje sobe..

Torej, če se izkaže, da imaš patogene bakterije in kvasovke...kje začneš, kako stvari potem spraviš v pravo smer (dobesedno )?

lp

Zdravo,
ravno včeraj sem se v temi Domača lekarna nehote razpisala o pekočih in srbečih izpuščajih po koži, izpostavljeni sončnim žarkom. Ta alergija je bila tako zoprna reč, imela jo je tudi moja mama.

Alergije nimam več, minila pa je tisto leto, ko sem se neko pomlad začela presno prehranjevati in v poletnih mesecih presenečena odkrila, da mi sončni žarki ne povzročajo nobene koprivnice, srbenja...in to je bilo potem poletje! 

Verjetno je s prehrano pogojeno stanje telesa, ki se poleti še posebej skozi kožo čisti,
(ob stiku s soncem, pa še vsi strupi, ki se poskušajo izločiti), razlog za grdo reakcijo na koži.

Ne spomnim se, da bi se takrat ukvarjala s kakšnim vzorcem, to odkritje je bilo povsem nepričakovano. Najbrž pa je pri vsakemu lahko drugače.

lp

Mica-potica! Hvala za odgovor! Fajn je slišat tako pozitivno izkušnjo. Si pa predstavljam, da je v tujini laže priti do nekaterih izdelkov. Danes sem izbrskala cene zapperja in se le-te pri nas gibljejo od 180 - 320 eur. Kar se mi zdi katastrofa. Dobro pa je to, da je možna tedenska izposoja, kar me je prijetno presenetilo.

Čiščenje jeter poznam, sem ga opravila po tej metodi pred leti. Vem, da je enim okus mešanice grozen, meni pa je bil prav poseben in nič moteč. Pred tem sem bila par mesecev na presni prehrani, kar je verjetno razlog, da se pri tistem čiščenju ni kaj posebnega dogajalo. Zelo dobro pa vem, kaj misliš s tem, da se lahko življenje 100% spremeni. Takšne spremembe sem doživljala ravno takrat. Tako jasne misli, poseben občutek, neskončno časa, sonce čisto drugače sije..to je posebej veljalo zame, kar sem imela od svojega petnajstega leta alergijo, koprivnico, če sem bila brez zaščite (kreme, tablet) izpostavljena soncu. Tisto poletje, se spomnim, pa sem nadoknadila vse za nazaj ...ležala tudi opoldan na soncu in niti ožgalo me ni! Samo prijetno je bilo. Niti s kremo se nisem zaščitila, pa vem, da je bilo ok in nič nevarno. Marsikaj se je ozdravilo, kar sploh nisem vedela, da je pogojeno s prehrano. Po mnogih letih me niso več skrbeli razhudniki in privoščila sem si lahko cele sklede solate iz kumaric, paprik, čebule, česna..kar sem do takrat lahko le vonjala, jedla pa ne.

Nekaj takega bi morala ponoviti, ampak ne vem, kaj se zgodi, da človek včasih ne zmore te energije, da bi se prav lotil nečesa. Čeprav bi se počutil bolje, še kar vztraja v starem.. Zase vem da na silo gotovo ne gre. Ko pa vzgib pride nekje od znotraj, je tako enostavno. Na primer lani, trajalo je kakšna dva meseca..prehranjevala sem se presno, ravno v času diščečih pustnih krofov, ki jih imam RES rada, pa mi je bilo čisto vseeno..

Malo off topic...da se vrnem k temi. Vesela bi bila, če mi pošlješ povezavo do strani, kjer si naročila proizvode za terapijo.
Me zdajle hčera priganja, ker potrebuje pc..

Hvala že vnaprej
lp

Ampak ta hec sem doživela na svoji koži. Na nekem večjem praznovanju, na kmečkem turizmu, ko so se vsi basali z mastnim sočnim mesom, govejo župco..sem diskretno vprašala, ali imajo kaj brezmesnega. Seveda je gostilničar takoj naglas izstrelil ta vic, češ, kako pri njih pravijo vegetarijancem...in seveda izzval glasen krohot vseh okoli...

Pravi kmečki turizem...če nimajo za vegetarijance hrane, imajo gotovo šale na njihov račun.

Saj so potem postregli...okusno..samo teknilo mi ni najbolj

še ena s smučišč...

Po vrsti nezgod..najprej s padlimi gondolami, potem s padlo sedežnico...

so dobila Pohorska smučišča nov  reklamni slogan:

"SMUČIŠČE...DA DOL PADEŠ!"

O, super! Hvala za recept! Za trobentice, čemaž..sem vedela, za vijolice pa prvič slišim, da se jih lahko je.

Me pa zanima, kako bojo deca pogledali, ko bom postavila na mizo solato iz rož...in kaj bodo komentirali     Sicer so marsičesa vajeni pri meni . Ko se pomenimo, pa marsikaj sprejmejo.

Bo pa treba poiskat travnik, čim bolj odmaknjen od vrveža, cest, škropljenih nasadov, pasjih sprehajalcev...

lp

Res, ja. Tudi, ko poskušajo biti komični, je meni to čisto mimo.
Ampak...saj bo boljše