126 Odgovoril tjaša

(16 odgovorov, vpisanih v Razno)

Če bi se lahko vsa preprostost, jasnost, srčnost in humor obeh predavateljev enostavno prelila na papir! Trije posebni dnevi Paramanadoula seminarja v Zagrebu!

Zakaj je postala doula, zakaj počne to, kar počne..Liliana Lammers pravi, da jo je verjetno vse njeno življenje pripravljalo na to...oče ji je umrl, še preden se je rodila, vzgajala jih je babica, za katero je bila zadnja stvar na svetu, ki bi jo želela početi, skrb za tri vnuke..in tako nam je že v uvodu pojasnila, da je odraščala z dvema starejšima bratoma. Pri petih letih, je pojasnila, je dejansko oropala neko hišo  smile  in zatem..."I got completly drunk at age of five"... in prešeren nasmeh. Liliana je odraščala v Argentini. Po babičini smrti, pravi, so se ji odprle mnoge stvari, prišla je v London in vsrkala vso dosegljivo antropozofsko literaturo, odpirale so se nove poti.. Verjame, da je pomoč babice pravzaprav večja zdaj, kot prej. In ker je bila tako posebna ženska, s povsem samosvojimi življenjskimi nazori, se je spominja s humorjem,skozi ankedote. Mene je precej spomnila na osebo iz trilogije Isabel Allende,če je kdo bral Pigmejski gozd, Mesto zveri in Kraljestvo zlatega zmaja, no, takšna babica, bi rekla.

Zakaj ta uvod...bistvo doule, ženske, ki pomaga pri rojstvu novega bitja je v njeni modrosti, sprejemanju, pomirjenosti z življenjem. Pomoč, ki jo nudi pri porodu, izhaja iz dveh predpostavk: zaupanje naravni fiziologiji poroda, torej, oksitocin, ki se sprošča, je tisti, ki uravnava ves proces. Ker gre za "sramežljiv hormon", je v naravi človeškega bitja, da se umakne, da ne želi biti opazovan,nadziran. Takrat optimalno deluje. Zato doula pomaga na način, da omogoči porodnici zasebnost, poskrbi, da med porodom nima občutka, da je opazovana. Zato ne vzpostavlja očesnega kontakta, z njo sicer komunicira, vendar na zelo diskreten, nevsiljiv način. Zadržuje se čimbolj izven njenega vidnega polja. Je na razpolago, skrbi predvsem za umirjenost, da je nivo adrenalina vseh(če je prisoten tudi oče, ali kasneje babica) na čim nižji stopnji. Namreč, porodnica vznemirjenost ostalih zelo čuti, kar povzroči rast adrenalina pri njej, adrenalin in oksitocin pa se izključujeta..vznemirjanje porodnice pomeni zaviranje poroda. Druga stvar je ravno ta, da poskrbi, da ne pride do vznemirjanja, do distrakcij. Hkrati mora biti porodnici toplo, zato vedno poskrbi za odeje, za radiator v sobi.

Liliana je odgovarjala na vprašanja polne dvorane slušateljic, bile so babice iz porodnišnic na Hrvaškem, iz Srbije, Italije, Slovenije, prav tako bodoče doule, tudi nekaj zdravnic, ter nosečnic, ki so se zanimale za naravni porod. Predvsem osveščene babice so opozarjale na nevzdržne razmere v porodnišnicah, kako se tretira porodnice, kakšnim postopkom so podvržene, brez možnosti izbire. Izpostavljale so nasilje, ki se dogaja, neupoštevanje porodnice, samoumevne medicinske posege, zdravila, kot, da gre za bolane pacientke, ne pa za porod.

Doula je odgovor na takšne razmere, idealno bo, ko ne bodo več potrebne. Ko bodo zdajšnje "doctors friendly"bolnišnice -  dejansko postale - baby friendly porodnišnice. smile Potreben je premik v zavesti. Jaz sama sem nedavno verjela... sploh nisem podvomila...ampak, presneto drugače bi moralo biti!

lp smile

Pojdi na forum: Razno

127 Odgovoril tjaša

(8 odgovorov, vpisanih v Razno)

Zoran je napisal/a:

zanimivo in verjetno nič ne dvomijo, da to ni možno?

Po mojem se dogaja, da ljudje podvomijo..Prvi večer,je bila hčerka predvsem utrujena. Nekateri zelo navdušeni nad novim znanjem in izkušnjo med vajami, ki so jih izvajali. Njej je bilo nekaj tega že znanega, nekaj pa sama od sebe počne že sicer..Ni se ji zdelo kaj posebnega...No, preboj je bil naslednji dan, na delavnici je prefotobrala dve knjigi in povedala obnovo..enostavno je vedela, kaj notri piše..

Ker gre za drugačno razmišljanje o samem branju, mi je na misel prišla izkušnja učenja plavanja...Ljudje enostavno vemo...nekje v kolektivni zavesti obstaja vedenje, da ljudje lahko plavamo.Torej, vsak, ki se potrudi, si to želi in uporabi neko tehniko (brcanje z nogami, usklajeni gibi rok in nog..) lahko sčasoma splava. To zavedanje obstaja okoli nas, morda posameznik podvomi, češ, joj, meni pa ne bo šlo, vendar na koncu prevaga tisto, kar je v naši kolektivni zavesti prisotno kot "možno". Nauči se plavati, ko se odloči. Lahko je boljši ali slabši plavalec, vendar v to, da se ljudje lahko tega naučimo, ne dvomi zares.
Greš v vodo in zaplavaš. smile

Zoran je napisal/a:

Poskusi razložiti.

Saj morda se motim, najbližje pa mi je ta razlaga: Preden je knjiga zagledala luč sveta, je obstajala kot ideja, kot avtorjeva misel. Obstaja njen energijski zapis, materializirana knjiga je pač fizični "podaljšek" misli - energije. Knjiga, ki jo v posebnem stanju prefotobereš, je zgolj medij, da se povežeš s tem, torej na nek način s tem "zapisom", z avtorjem in njegovim sporočilom. Poleg tega si naravnan na tiste informacije, ki jih dejanskom potrebuješ. S tem si lahko razložim tudi poročila študentov o tem, da na izpitu dobivajo točno tista vprašanja, ki so jih prefotobrali, oz. "od nekod" jim pride pravi odgovor.:)

Urška je napisal/a:

Kako vama je šlo? Fotobranje mi ni blizu, vendar pa verjamem, da lahko včasih iz knjige, brez da bi jo bral, sam od sebe začutiš, če ti bo dala kaj koristnega ali ne.

Eh, meni ni šlo. Preveč kontrole, se mi zdi.  Na valentinovo je v Mariboru delavnica, bom šla v vodo in upam, splavala.  Se strinjam, da začutiš, če ti lahko knjiga da kaj koristnega. Tudi pri prvi fazi FB se preleti kazalo..kak odstavek morda, šele potem se odločiš za potop v knjigo, če jo začutiš.

lp smile

Pojdi na forum: Razno

128 Začetnik teme tjaša

(8 odgovorov, vpisanih v Razno)

Prejšnji vikend se je moja hčerka udeležila dvodnevne delavnice fotobranja. Meni ves koncept nikakor ni bil razumljiv...obračaš liste od spredaj nazaj, od zadaj naprej, preskakuješ kakšne strani vmes...malo preletiš kazalo...še par drugih trikov...vse skupaj največ pol ure...in knjiga je prebrana??

No, danes me je obiskala prijateljica, s katero greva skupaj v Zagreb (za doule). Sva si privoščili capuccino, hčerka pa nama je v tem času, na najino prošnjo, pripravila demonstracijo fotobranja,  Pograbila sem par knjig in jih razdelila, da bi ji lahko tudi medve sledili.  Ampak, tako preprosto pa spet ni.

Pritegnila me je razlaga o tem, kako se pripraviš na branje: vzameš knjigo in na list najprej napišeš namen (npr. ker je za izpit, ker je treba za šolo, ker vsi to berejo, ker moram že vrnit v knjižnico, pa se mudi, menda je dobra...ipd.) Seveda to niso dobri razlogi za branje in poglabljanje v snov. Pomaga pa sprostiti napetost, odpor (če je nezanimivo) in ta list, skupaj s starim okvirom razmišljanja, seveda zavržeš.

Zatem na nov list napišeš Nove Namene: ker je zame pomembno, da dobim informacijo, ker  zaupam, da dobim to, kar potrebujem..skratka, umu zastaviš jasen cilj. S tem izostriš pozornost, vključiš čustveno inteligenco, spodbudiš um za nadaljnji proces. Vendar povsem sproščeno nadaljuješ, veš, kaj počneš, zakaj to počneš, si buden in neobremenjen.

Več načinov je, kako doseči posebno stanje sproščene budnosti, ki je potrebna za FB. Ampak verjetno že vsak bralec, študent, dijak, pozna in uporablja kak svoj način, kadar želi res zbrano in učinkovito delati. Tu se predvsem povežeš z avtorjem, njegovim sporočilom.

Sledijo si še ostale pomembne faze...vse do aktivacije prebranega. Kako priti do informacij, ki si jih prefotobral? Teoretično bi vedela, sama nisem še poizkusila. Hčerki je uspelo že na seminarju. Ima kdo izkušnje s tem, uspehe?

Tjaša

p.s. Po nekem naključju, sem razdelila knjige tako, da je danes hčerka fotobrala Transurfing realnosti cool  smile

Pojdi na forum: Razno

129 Odgovoril tjaša

(16 odgovorov, vpisanih v Razno)

Porod je nekdaj potekal predvsem v krogu žensk, v domačem okolju, vodila ga je izkušena babica, porodnico so opogumljale starejše, izkušenejše ženske, sorodnice, prijateljice. Doula naj bi v sodobni porodnišnici pomagala ustvariti občutek varnosti, prijetnejše, bolj sproščeno vzdušje. Delovala bi kot zagovornica pravic matere, očeta, novorojenčka...predvsem pravic, da bi osebna, intimna izkušnja rojstva otroka ostala (pripadala) njim samim. Za varovanje zdravja mater in novorojenčkov je pri nas poskrbljeno. Vendar, tudi na račun samega človeškega, humanega pristopa do ženske, ki rojeva. Zdravje je tudi tu ozko pojmovano: odsotnost komplikacij,  zapletov...proces poroda kot medicinski dogodek v porodnišničnem oddelku bolnišnice. Mnoge porodne zgodbe potrjujejo, da je vse vnaprej določeno, brezosebno in rutinsko..prihod, pregled, klistir, britje, rezanje presredka..brez  izbire.

Doula prinaša spremembe v ta okosteneli sistem. Naše porodnišnice v večini dovoljujejo le eno osebo ob porodnici. Tudi zato se doula pri nas le počasi uveljavlja. V tujini poročajo o lažjih, krajših porodih, z manj uporabe protibolečinskih sredstev, manj umetnih posegov. Pri nas je odvisno od ozaveščenosti osebja bolnišnic, verjetno je v vsaki malo drugače.

Želja je, da bi lahko vsaka porodnica, če bi to želela, najela doulo po svoji izbiri. V Mariboru je par let nazaj potekal projekt, financiran s strani Evropskega socialnega sklada in asistenca doule je bila brezplačna. Potrebe so, pri denarju pa se res ustavi. Če bi bila storitev financirana, subvencionirana s strani države, tako kot so paketi za novorojenčke, bi se mame lahko same odločale, po svoji želji, če takšno storitev želijo ali ne.

Kar nekaj nas bo v Zagrebu iz Slovenije. Mislim, da bom tam dobila več informacij o tem, na kakšen način delujejo tiste, ki so že usposobljene doule, kakšne izkušnje imajo glede odnosa osebja do tega, na novo prihajajočega poklica. Verjamem, da jih vsaj nekaj vsaj občasno tudi prostovoljno opravlja to poslanstvo.

Upam, da sem vsaj približno odgovorila..

Pozdrav, smile 
Tjaša

Pojdi na forum: Razno

130 Začetnik teme tjaša

(16 odgovorov, vpisanih v Razno)

Doula (izg. dula) spremlja žensko med porodom. Pomaga ji, da se sprosti, počuti bolj varno, posreduje ji željene informacije, omogoča prijetnejšo izkušnjo poroda. Gre za čustveno in telesno pomoč: je ves čas poroda ob njej, jo spodbuja, krepi občutek zaupanja v delovanje lastnega telesa, vpliva pomirjujoče. Ni babica, ne posreduje v smislu medicinske pomoči. Tudi ni nadomestilo za partnerja, lahko pa mu je v pomoč, da je sam bolj sproščen, na ta način pa v večjo oporo partnerki.

Delo doule se začne že prej, v času nosečnosti, ko pomaga pripraviti porodni načrt ter se pogovori o željah in pričakovanjih. Žensko uči sproščanja, vizualizacije poroda, pravilnega dihanja.. Prav tako je prisotna po porodu, predvsem je v oporo pri začetkih dojenja, navezovanju stika matere in dojenčka. Je materinski lik, oseba, na katero se v trenutkih negotovosti mlada mama lahko obrne.

Več o doulah je na posameznih spletnih straneh društev, ki si zelo prizadevajo za izboljšanje razmer v naših porodnišnicah. Potek poroda je zastavljen na način, da je delo olajšano predvsem bolnišničnemu osebju. Na "delo", ki ga ima porodnica, pa se prepogosto res gleda kot zgolj na delo, ki ga mora hitro, po možnosti brez komplikacij, opraviti. Brezosebno...brez odvečnih vprašanj...brez prijaznih pojasnil...mnogo žensk ima, žal, takšno izkušnjo poroda.

Seminar za doule je naslednji vikend v Zagrebu, vodita ga porodničar dr. Michel Odent iz Francije ter Liliana Lammers, doula iz Velike Britanije. Se veselim in napišem kaj o tem, kako je potekalo..
Tjaša

Pojdi na forum: Razno