Iskalne možnosti (Stran 14 od 72)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Karmen Prah

Sončni žarki ob vseh že navedenih blagodejnih vplivov pospešujejo tudi očiščevalne procese v telesu. Če temu dodamo še slano vodo, bomo deležni hitrega in prijetnega čiščenja ter energiziranja telesa.
Morda je prav v tem del skrivnosti užitkov ob morju, ko nas sonce in morska voda že v nekaj dneh prerodita, osvežita in okrepita.

Ali bo kaj takšnega dostopno le vse manjšemu številu srečnežev, ki bodo imeli čas in denar, da se odpravijo na počitnice ob obali? Ni nujno. Čiščenje telesa s pomočjo vode in soli je mogoče tudi brez morja.

Nobene omejitve ni, da bi doma telesu privoščili krepčilne slane kopeli in se nastavljali božajočim sončnim žarkom. Morda doma res ni palm in vonja po borovcih, je pa tudi manj stresa, manj pričakovanj, zaradi česar smo lahko bolj sproščeni, slabo vreme nas ne spravi v obup in kar je še najbolj pomembno, vse to lahko počnemo vsak dan po malem, kar je za telo veliko bolj prijazno, kot če ga „obračamo na žaru“ 15 dni skupaj.

Za zelo dobre učinke na zdravje lahko uporabimo tudi starodavno jogijsko tehniko čiščenja nosnih in sinusnih kanalov s toplo slano vodo. V zelo kratkem času in s skoraj nično naložbo bomo lahko izboljšali sluh, vid, okus, sposobnosti vonjanja, preprečili vnetja sinusov ali težave s senenim nahodom ter odpravili glavobole.
Tisti, ki to redno počnejo, pravijo, da se ob redni vadbi izboljšata tudi spomin in sposobnost koncentracije.
Tehnika se imenuje JALA NETI KRIYA in je le ena izmed mnogih jogijskih očiščevalnih tehnik. Za razliko od drugih, ki utegnejo biti bolj zahtevne in tudi nevarne ob napačnem izvajanju, je čiščenje nosnih in sinusnih kanalov s toplo slano vodo preprosto in varno.

Za čiščenje potrebujemo posebno oblikovano posodico. Včasih so bile iz medenine, danes pa so veliko bolj razširjene keramične, ki jih je lažje čistiti.

Kako si pripravimo slano kopel?

Za slane kopeli se uporabljajo različne koncentracije soli. Praviloma imamo v termah s slano vodo na razpolago bazene, v katerih je od 1- do 8-odstotna raztopina soli. To pomeni, da bi doma za enako koncentracijo v kopalno kad prostornine 100 litrov morali dodati od 1 do 8 kg soli. (Začnite z od 1 do 2 kilograma soli – boste videli, da bo že to dovolj!)
Ker o slanih kopelih na spletu običajno pišejo ponudniki himalajske soli, je ta zelo pogosto priporočena kot najboljša izbira. Strinjamo se, da je himalajska sol z vidika čistosti in kristalne strukture najboljša, je pa tudi najdražja. Če si je ne morete privoščiti, uporabite nerafinirano grobo morsko sol. Je veliko cenejša, učinek pa je podoben. Najbolj pomembno je, da očiščevalne kopeli ne pripravljamo z rafinirano soljo, ki vsebuje umetno dodani fluor, jod in snovi proti strjevanju.
Pomembno je, da slana voda, v kateri se bomo namakali, ni prevroča. Nikakor naj ne preseže 38 oC. Pri takšni temperaturi vode naj bi se namakali približno 10 minut. Če je voda manj vroča, lahko tudi dlje. Previdnost je na mestu za vse, ki imajo težave s srcem in z ožiljem.

Ker slana voda iz telesa potegne veliko umazanije, je zelo pomembno, da smo dobro hidrirani. V nasprotnem primeru tvegamo hudo dehidracijo, saj nas bo slana voda dodatno ožela.

Kot boste verjetno ugotovili tudi sami, so slane kopeli zelo blagodejne za kožo, pomagajo tudi pri težavah s sklepi, putiko, z revmo, … Zmehčajo napete mišice in nam podarijo nove moči. Slana voda pa ne deluje zgolj na površje – njen vpliv se prek vegetativnega živčevja prenaša tudi globoko v telo, kjer deluje na uravnavanje vnetnih procesov in hormonsko ravnovesje.

Kako si čistimo nos in sinuse s slano raztopino?

Za izpiranje nosu in sinusov pripravimo en liter vode, v katerem raztopimo eno čajno žličko soli. Uporabljamo samo morsko sol. Najbolje je uporabljati nerafinirano sol. Temperatura vode naj bi bila med 38 in 40 stopinjami Celzija.
Največkrat se za izvajanje te kriye uporablja topla, slana voda. Koncentracija soli v vodi je v razmerju: 1 čajna žlička soli na 1 liter vode. Če med izvajanjem v nosnicah občutimo neprijeten, pekoč občutek, to pomeni, da je voda prehladna ali pretopla, lahko pa je tudi preslana ali premalo slana. Do različnih slanosti vode lahko pride kljub temu, da vodo pripravimo po prej navedenem receptu, saj ni vsaka sol enako slana. Običajno je nerafinirana sol nekoliko bolj blaga, zato bo morda za pravilno slanost treba dodati 1,5 čajne žličke soli. Upoštevati je treba tudi to, da se bo voda, ogreta na pravilno temperaturo, ohladila za nekaj stopinj že s tem, ko jo bomo prelili v hladno posodo. Da boste čim prej obvladali vse majhne skrivnosti, je smotrno, da prvič izvedete jala neti kriyo pod strokovnim vodstvom.
Jala neti kriyo lahko izvajamo vsak dan, najbolje zjutraj. Jala neti kriye ne izvajamo med prehladom, vnetjem sinusov ali ušes in če imamo povišano telesno temperaturo. Prav tako ni primerno izvajanje zvečer, tik pred spanjem.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Jerneja Jošar, univ. dipl. agr.

Vsak vrtičkar si želi, da bi bile njegove rastline lepe in zdrave ter da bi bogato obrodile. In vendar kljub veselju do vrtnarjenja želja, da vrt kljub vsemu ne bi predstavljal obveznosti in obremenitev, temveč predvsem prijetno druženje z rastlinami, ni majhna.

Ali menite, da ni mogoče imeti lepega in zdravega vrta brez ogromno vloženega časa in truda? Vse to je še kako mogoče, le ozreti se moramo v naravo, jo opazovati, se od nje učiti in čim več pravil, ki veljajo v njej, vnašati v svoj vrt.
Kako delujejo stvari v naravi? V naravi ima vsaka rastlina in vsaka žival svojo vlogo. Vse je med seboj povezano. Če se kje pojavi nevarnost, da se bo določena rastlina preveč razrasla, za to hitro poskrbijo listne uši, pršice ali kaparji. Vendar tudi za to, da se tudi te živalice ne bi preveč namnožile, poskrbijo najezdniki in tenčičarice, ki se z njimi prehranjujejo. Ti pa so hrana za ptiče ter ptiči plen kun, mačk in drugih plenilcev. Narava sama poskrbi, da se v ekosistemu vzdržuje ravnovesje, da potekajo vsi mehanizmi uravnovešeno in se po določenem času sami od sebe ustalijo. In tudi danes bi bilo tako, če ne bi človek začel hlepeti po čim večjih pridelkih, posegati v naravo in si jo skušal podrediti. Z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin – pesticidov, umetnih gnojil in z gojenjem rastlin v monokulturah človek posega v naravne življenjske kroge in ruši ravnovesje, uničuje rodovitna tla ter onesnažuje in zastruplja vsa živa bitja in podtalnico.
In vendar lahko v svojem vrtu naredimo marsikaj. Poskušajmo vnesti vsa ta pravila, ki delujejo v naravi, v svoj vrt. Potrudimo se, da bo v našem vrtu čim bolj pestro.

Rastline bodo bolj krepke in zdrave, če bomo poskrbeli za naslednje:
Izbiramo domače in avtohtone vrste in sorte rastlin, ki so že po naravi bolj odporne in prilagojene našim razmeram.
Sadimo različne rastlinske združbe, saj bomo z njimi privabili v vrt različne, tako majhne kot nekoliko večje živali. Te so naše velike pomočnice pri ekološkem vrtnarjenju, saj se hranijo z živalmi, ki povzročajo škodo na pridelkih. V vrt zato vključimo okrasno grmičevje, drevje, sadno drevje in jagodičevje. V krošnjah dreves in med vejami grmičevja bodo gnezdile ptice, hrano in prezimovališče bodo tukaj našle mnoge koristne žuželke, pod grmičevjem pa se zna zgoditi, da si bo dom ustvaril tudi ježek.

Rastline pravilno gnojimo, predvsem ne pretiravajmo z dušikom. Poskrbimo, da bo v tleh dovolj kalija in kalcija, ki vplivata na odpornost rastlin.

V zelenjavnem vrtu kolobarimo. Če rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, dajemo možnost škodljivcem in boleznim, da se pretirano razmnožijo. Hkrati pa z gojenjem enake vrtnine na eni in isti površini zemljo enostransko izčrpavamo. Zato rastline oslabijo in postanejo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.
Rastline sadimo v mešane združbe, saj se škodljivci in bolezni težje širijo z rastline na rastlino, če te ne rastejo skupaj. Zraven tega pa nekatere rastline zelo uspešno odganjajo bolezni ali škodljivce s svojih sosed. Tako, na primer, čebula med korenjem odganja korenjevo muho, korenje pa čebulno muho, zelena med kapusnicami odganja kapusovega belina, por ščiti zeleno pred listno pegavostjo itd.

Med zelenjavo posadimo čim več cvetlic. V svoj vrt bomo tako privabili mnogo koristnih žuželk, in sicer ne zgolj s cvetnim prahom in medičino, temveč tudi z vonjem in barvami. Predvsem rumena, oranžna in rdeča so jim privlačne. Te koristne žuželke, predvsem njihove požrešne ličinke, se hranijo s pršicami, tripsi, ušmi in še z marsikaterimi škodljivci na zelenjavi. Nekatere odrasle žuželke pa celo ležejo jajčeca v škodljivce in jih s tem uničijo. Primerne so mnoge nezahtevne enoletnice, kot so cinije in astre, prav posebej pa so zaželeni vrtni ognjič, žametnice in kapucinke.
Zelišča v vrtu, tudi med zelenjavo, so več kot dobrodošla, saj odganjajo škodljivce in preprečujejo napade bolezni, njihovi izločki pa vplivajo tudi na okus zelenjave. Tako bosta boreč in žajbelj odgnala z zelenjave marsikaterega škodljivca, žajbelj pa bo preprečil tudi napade plesni. Bazilika in šetraj odganjata uši, kamilica pa deluje proti plesni in kapavici sadik.
Rastline obvarujemo pred škodljivci in boleznimi s pomočjo doma narejenih pripravkov. Uporabnih je ogromno plevelov, ki rastejo na rodovitnih vrtnih tleh, kot so, na primer, navadna zvezdica, navadni plešec in navadni tolščak. Tudi samonikle rastline, kot so kopriva, navadni gabez, njivska preslica, bezeg, regrat, praprot, rman, vratič, pelin in baldrijan, so odličen material za naravne, doma narejene pripravke.

V veliko veselje predvsem tistih, ki jim primanjkuje časa, obstajajo na trgu popolnoma naravni homeopatski pripravki za krepitev in zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Pripravki so narejeni iz ene ali več aktivnih snovi oziroma matičnih tinktur in vode. Matične tinkture so večinoma izvlečki rastlin, naravni minerali, kovine in mikrohranila, pri škodljivcih pa deli njihovih sovražnikov. Pripravki delujejo na odpornost rastlin, jih krepijo, zato jih je najbolje uporabljati preventivno. Karenčne dobe ni, kar pomeni, da lahko pridelke zaužijete takoj. Dobra novica je tudi ta, da pripravki delujejo, četudi po uporabi dežuje.

Če boste v svojem vrtu upoštevali vse navedeno, si pomagali z naravnimi homeopatskimi pripravki in se zraven tega naučili sprejemati tudi kakšno pegico na listu solate ali živalico, ki leze po vaši najljubši cvetlici, boste pri gojenju rastlin resnično uživali.