Iskalne možnosti (Stran 13 od 72)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

V našem telesu ves čas potekajo vnetni in protivnetni procesi. Od nas pa je odvisno, katere bomo spodbujali.
Vnetje je veliko darilo in zdravilo, če se pojavi, takrat ko ga potrebujemo, da „izgorimo“ bolezen. Če pa se začne to veliko orožje sprožati za vsako malenkost, potem imamo od njega več škode kot koristi. Zdravje pomeni ohranjanje zdravega ravnovesja moči med procesi, ki vnetja sprožajo, in tistimi, ki jih zavirajo.

V prejšnjem članku ste že brali o tem, kako pomembna je vloga nekaterih maščob, ki vnetne procese ali spodbujajo ali zavirajo. Zraven omega 3 in omega 6 maščob obstaja tudi še veliko drugih snovi in procesov, s katerimi lahko vplivamo na obvladovanje vnetja.

Naša navdušenost nad začimbami iz meseca v mesec raste, saj vedno znova ugotavljamo, kakšna mogočna pomoč nam je na dosegu rok.

Ko gre za vnetja, se od 50 začimb, ki jih opisujemo v Ščepcu rešitve in Ščepcu Védenja, kar 46 začimb ponaša s protivnetnim delovanjem! Najbolj kompleksno delovanje med njimi izkazuje bazilika.

Živila in začimbe, ki delujejo protivnetno

Že dolgo je znano, da lahko vnetja mehurja gasimo z brusničnim sokom ali izvlečki brusnice. Protivnetno bodo delovali tudi črna kumina, gorčična semena, peteršilj in zelena.
Vnete sluznice bodo pomirila vsa živila in pripravki z visokim deležem klorofila (žitne trave, ječmenova trava, klorela, …), pred naknadnimi vnetji pa jih zavarujemo z uživanjem zelenega čaja ali z živili, ki izločajo blagodejne sluzi (slezenovec, namočena lanena semena, namočeni ovseni kosmiči, …).

Pri vnetjih sklepov, revmatoidnem artritisu in putiki je dokazano delovanje kurkume, ingverja, pimenta, klinčkov, cimeta in galganta. V mnogih kulturah kot zdravilo v teh primerih uporabljajo tudi lovor.
Seveda niso vsa živila za vse razmere in za vse ljudi. Za vsakogar pa obstaja veliko blagodejnih, zato je spoznavanju naravnih rešitev dobro posvetiti več pozornosti in poiskati najboljše zase.

Protivnetne navade

Elektrosmog in strupi v okolju pospešujejo našo dovzetnost za vnetja. Zato poskrbite, da je vsaj čas počitka razbremenjen dodatnih obremenitev. Mobitela, telefona in računalnika ne imejte v spalnici ali jih vsaj oddaljite od sebe več kot tri metre. Poskrbite, da je v vašem prostoru čim manj vključenih aparatov. (V elektriko jih vključite, šele ko jih potrebujete.) S tem boste prihranili kar nekaj denarja za elektriko. Kar je še bolj pomembno – prihranili si boste tudi zdravje.
Tudi mesto, na katerem spimo, lahko telo okrepi ali dodatno izčrpa. Ni nepomembno, na kakšnem mestu je naša postelja. In ni nepomembno, kaj posreduje telesu. Na trgu je vse več umetnih snovi, iz katerih se izdelujejo vzmetnice in posteljno perilo. Spanje na „plastiki“, kjer smo tudi pokriti s „plastiko“, moti regenerativne očiščevalne procese v telesu. To, da nekatera izmed njih dajo dobro oporo hrbtenici, ustvarja dobre začetne občutke spočitosti. Na dolge proge pa je telo kljub temu prikrajšano za optimalne pogoje za notranjo regeneracijo.

Postelja naj bo iz popolnoma naravnih materialov. Najbolje je, da spimo na postelji iz naravnega lesa (iverali, iz katerih hlapijo formaldehid in druge snovi, plastične mase, umetno usnje ali kovina niso dobra izbira, če želite svojemu telesu privoščiti popolni počitek).

Izbirajte vzmetnice iz naravnih snovi, ki so obenem tudi obdelane brez škodljivih primesi. Lateks je, denimo, eden izmed materialov, kjer se pod enako besedo skrivajo zelo različnih postopki obdelave. Od takšnih, ki so nesporni, do takšnih, ki v sebi skrivajo veliko nezdravega.

Najboljši spanec, brez potenja in pregrevanja, se vam obeta, če ste pokriti z naravnimi materiali. Za vročične so boljši materiali, ki olajšajo odvajanje toplote (bombaž, svila, bambusova vlakna), tisti bolj premraženi pa se bodo najbolje ogreli pod pregrinjali iz volne ali puha.

Poskrbite za ozemljitev

Stik z naravo, zemljo, glino, živalmi je eno izmed najbolj učinkovitih protivnetnih zdravil, ki so brezplačno na dosegu roke. Pa jih tako malo uporabljamo. Če potrebujete znanstvene dokaze, kako na telo deluje bosonoga hoja, priporočamo v branje knjigo Zdravilna moč zemlje (ARA Založba). Če pa vam zadostuje praktični dokaz, sezujte čevlje in izkoristite še preostale lepe dni, da začutite, kakšne moči narave so pod vašimi stopali.

12 najmočnejših živil s protivnetnim delovanjem
Jagode
Kumare
Ananas
Kitajsko zelje
Morska zelenjava
Sončnična semena
Češnje
Pistacije
Ječmenova trava
Zelje
Grozdje
Brazilski oreščki

12 Najboljših splošno dostopnih protivnetnih zelišč in začimb
Kurkuma
Ameriški slamnik
Ženšen
Ingver
Mačji krempelj
Brinove jagode
Pšenična trava
Janež
Muškatni orešček
Klinčki
Rožmarin
Origano

Pripravki
Bromelain
Omega 3 olja (laneno, …)
Kvercertin
Klorela
Klamatska alga
Propolis

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Porušeno ravnovesje med omega 3 in omega 6 maščobami je eden izmed pomembnih razlogov vse večjega števila vnetij. Oglejmo si, kako do tega pride in kaj lahko storimo, da se posledicam vnetij izognemo.

Tiha vnetja „ne bolijo“

Tiha vnetja bi lahko poimenovali tudi vnetja, ki „ne bolijo“, vsaj tako se zdi na prvi pogled. Tiho divjanje vnetnih procesov v telesu, ki se odvijajo ob diabetesu, revmatoidnem artritisu ali aterosklerozi, resda ne boli tako kot, denimo, vnetje mehurja, pa vendar lahko naše življenje precej ogroža, če ga ne vzamemo resno.

Zato je dobro, da tudi svoje telo občasno odpeljemo na pregled, tako kot vozimo na redne preventivne servisne preglede svoje vozilo, zlasti še, če se ne počutimo ravno najbolje. Eden izmed načinov, da ugotovimo, ali se naše telo že ukvarja s tihim vnetjem, je merjenje vrednosti CRP v krvi. CRP – C reaktivni protein je namreč pokazatelj vnetja. Takšni preventivni pregledi nam omogočijo, da lahko vnetja zatremo že v kali in tako preprečimo, da prerastejo v prej navedena obolenja. Omogočajo pa nam tudi lažje prepoznavanje in odpravljanje vzrokov za nastanek vnetij.

Vnetje z dvigom vrednosti CRP se namreč lahko pojavi tudi neposredno po zaužitju nekakovostnega obroka s premalo omega 3 maščobnih kislin in preveč omega 6 maščobnih kislin. Telo se namreč na neustrezno hrano odzove z obrambnim odzivom, kot ga poznamo pri alergiji, na primer. Če takšno hrano uživamo dolgo časa, lahko akutno tiho vnetje po obroku preraste v kronično tiho vnetje, lahko pa tudi v razvoj prej navedenih obolenj.

Kako lahko premalo omega 3 in preveč omega 6 vpliva na nastanek vnetij?

Ni nepomembno, katere maščobe zaužijemo. Ene so se v telesu sposobne pretvarjati v protivnetne, druge pa v vnetne snovi. Omega 3 maščobne kisline, kot sta ALA (alfa linolenska maščobna kislina) in EPA (eikozapentaenojska kislina), se lahko v telesu pretvorita v protivnetne prostaglandine, ki telesna vnetja zavirajo. V nasprotju z njimi pa se lahko omega 6 maščobne kisline, kot je AA (arahidonska maščobna kislina), v telesu pretvorijo v vnetne prostaglandine, ki vnetja povzročajo.

Logično je torej, da lahko presežek, denimo, AA ter primanjkljaj ALA in ostalih omega 3 v hrani vodi v porušeno razmerje moči med različnimi prostaglandini in v nastanek vnetja. Če torej s pregledom ugotovimo, da imamo znake tihega vnetja, in obenem vemo, da pojemo premalo jedi, ki vsebujejo omega 3, lahko že s spremembo prehrane bistveno vplivamo na izboljšanje zdravstvenega stanja in preprečimo marsikatero obolenje.

Kako uravnati ravnovesje med omega 3 in 6 v telesu?

Za odpravljanje vnetnih procesov v telesu lahko veliko storimo že s tem, da zmanjšamo ali celo opustimo sodobno industrijsko močno predelano hrano in se začnemo, tako kot nekoč, prehranjevati z bolj svežo, živo in po tradicionalnih postopkih obdelano hrano, ki običajno ohrani kakovost živila.

Če namreč pokukamo v zgodovino človeka, se je ta, podobno kot danes še živeča domorodna ljudstva, večinoma prehranjeval z divje raslimi rastlinami, ribami in mesom pašnih živali ter tako zaužil veliko dobrih omega 3 maščobnih kislin. Tako je tudi zlahka vzdrževal popolno razmerje omega 3/6, ki je 1/1. Z napredkom in industrializacijo, ki je v prehrano prinesla več predelanih rastlinskih olj, več mesa živali, hranjenih z zrnjem (in ne travo), ter več industrijsko predelane hrane (rafinirana, osiromašena in mrtva hrana), pa se je razmerje med omega 3/6 močno porušilo. S takšno hrano namreč sodobni človek zaužije mnogo preveč omega 6 maščobnih kislin. Povprečje v razmerju omega 3/6 se v Evropi giblje nad 1:20, v ZDA pa se povprečje celo približuje 1:50. Več o tem v že navedeni knjižici.

Kopici obolenj, kot so srčno-žilna obolenja, rak, diabetes, debelost, različna avtoimuna obolenja, mentalno pešanje itd. pa se bomo izognili tudi tako, da bomo v prehrano vpeljali več jedi, ki vsebujejo obilje koristnih omega 3 maščobnih kislin.

Viri omega 3 maščobnih kislin

Dobri viri ALA omega 3 maščobnih kislin so, na primer, semena lana in konoplje, orehi ter olja iz njih. Seveda ni vsak izdelek iz teh sestavin samodejno zdravilen, zato smo se v navedenem priročniku podrobno poglobili v pogosta zavajanja, s katerimi se potrošniki srečujemo.

Dobri viri omega 3 maščobnih kislin DHA, EPA, DPA so zlasti ribe in posebni rakci mrzlih morij (losos, skuša, sardine, ostrige, tuna, polenovka, antarktski rakci) in olje iz njih. V času, ko ribe postajajo vse bolj obremenjene z okoljskimi strupi, je dobro vedeti, da je tudi postrv zelo dober vir omega 3 maščob. Za zagotavljanje potreb telesa po teh maščobnih kislinah naj bi morske ribe zaužili vsaj trikrat na teden. Mnoge tuje zdravstvene organizacije pa svetujejo, da jih je ob že prisotnih obolenjih, denimo srca in ožilja, dobro zaužiti celo večkrat na teden in/ali jemati še prehranske dodatke z omega 3.

Razmerje omega 6 : omega 3

Razmerje med omega 3/6 esencialnimi kislinami v telesu, ki je dobro za nas, se po mnenju raziskovalcev razlikuje glede na naše potrebe. Razmerje omega 6 : omega 3 naj bi se razlikovalo, in sicer od 1:1 ter nekje do 10:1 (popolno razmerje naj bi bilo od 2 do 3:1). Ob določenih hujših obolenjih (srčno-žilna obolenja, rak, depresija, ADHD, …), ob večjih športnih dejavnostih itd. pa naj bi bilo omega 3 mk v telesu potrebnih še več kot omega 6 mk. Potrebe po omega 3 mk so povečane tudi v času nosečnosti in dojenja, v času rasti dojenčkov in malih otrok itd.

Vnetja zaradi chemtrailov?

Bela hiša je že novembra 2011 priznala, da obstaja skrivni program, ki spreminja ozračje s pršenjem kemičnih snovi iz letal, vendar, kot pravijo, naj bi bilo to v skladu z ukrepi proti podnebnim spremembam.
Temi chemtrailov je bila posvečena tudi aprilska seja Združenih narodov. Na seji je bilo mogoče slišati, da je pršenje kemičnih snovi poskus posameznih zasebnih podjetij in vlad nekaterih držav, da bi zavarovale prihodnje pridelke pred globalnim segrevanjem.

Še vedno ne vemo, kdo je tem zasebnim družbam odobril takšno „humanitarno dejavnost“, vemo pa, da je kot posledica kemičnega pršenja v naših telesih vse več barija in nano aluminija. To so potrdili tudi toksikološki testi, ki so jih na vzorcih las izvajali v različnih državah.

Te snovi dokazano povečujejo število vnetij živčevja in možganskih poškodb. Ker sušijo sluznice, povzročajo tudi vnetja dihalnih poti, vnetja prebavil, mehurja in drugih sluznic v telesu.

Dobra novica je, da terapevti, ki se z navedenimi težavami ukvarjajo, ugotavljajo, da povečan vnos omega 3 maščob (konopljina in lanena semena, orehi ter olja iz njih, svetlinovo in boragino olje, …) v veliki meri pomaga obvarovati živčevje, ohraniti prožnost membrane in zavirati nepotrebna vnetja.

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Gospa, bodite brez skrbi. Je le 18-krat 
škropljeno!
Ali vas zanima, kolikokrat se zares škropljena domača, lokalna in integrirana živila?

Kmetijski inštitut Slovenije je leta 2012 pripravil zelo zanimivo in temeljito publikacijo z naslovom Raba fitofarmacevtskih sredstev in proučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Natisnili so jo v mikro nakladi 150 izvodov, vendar jo lahko najdemo tudi na spletu v obliki PDF dokumenta.

Res je, da se Sloveniji količina ostankov pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev FFS) v živilih uradno rahlo zmanjšuje, vendar te številke ne povedo vsega.

Zaradi precejšnje količine dežja je v Sloveniji največji delež vseh uporabljenih pesticidov v obliki fungicidov, ti pa so v primerjavi s herbicidi in z insekticidi najbolj rakotvorni. Zato tudi primerjava z drugimi državami zgolj na osnovi skupne porabe FFS ne daje prave ocene. Zmanjšanje količin ne pomeni samodejno zmanjšanja toksičnosti.

Že tradicionalno je skoraj polovica FFS v Sloveniji v obliki anorganskih fungicidov (žveplo, …). Delež bakra je znašal 6,57 %. Ko kmetje namesto bakra in žvepla uporabijo nove, veliko bolj koncentrirane fungicide,  to statistično deluje kot pomembno zmanjševanje količine uporabljenih pesticidov, dejansko pa je toksična obremenitev lahko veliko večja kot prej.

Tudi uporaba koktajla pesticidov omogoča, da se zmanjša količina uporabljenih sredstev. Težava je v tem, da je koktajl snovi pogosto veliko bolj toksičen kot uporaba posameznih aktivnih snovi.

V zadnjem času pa je vse več uporabe nano tehnologije, ki omogoča, da ima 1 kg snovi neprimerno večjo reaktivnost kot prej. Ker tveganja in toksičnost takšnih delcev še niso raziskana, dejansko ne vemo, ali je 100 g takšne snovi morda veliko bolj nevarno od 1 kg enake snovi, ki ni v nano velikosti.

Jabolka
Zanimivo je, da v Sloveniji 86,4 % pridelanih jabolk prihaja iz integrirane pridelave, kar očitno ne vpliva na število škropljenj. Kot poročajo sami pridelovalci, v integrirani pridelavi škropijo v povprečju 16-krat na leto s fungicidi (včasih tudi 20-krat), 6-krat z insekticidi in od 1- do 2-krat s herbicidi.

V konvencionalni pridelavi jabolk (10,9 % površin) pa je število škropljenj podobno. Le z insekticidi škropijo nekoliko bolj pogosto – 9-krat letno.

V Sloveniji imamo le 2,7 % eko pridelovalcev jabolk. Skupaj se v Sloveniji na hektar nasadov jablan porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi.

Z ostanki pesticidov je v Sloveniji najbolj obremenjeno sadje. Od 70 do 90 % ostankov pesticidov, ki jih najdejo v vzorcih, predstavljajo FFS, ki so uporabljena z namenom, da se preprečita škrlup in jabolčni zavijač, ki se pojavljata v juliju in avgustu.

Breskve
Tudi pri breskvah bi po količini integriranih pridelovalcev (teh je 66,9 %) pričakovali, da bo uporaba FFS manjša. Dejansko pa je še večja kot pri jabolkih in znaša v povprečju 29,5 kg aktivnih snovi na hektar.

Precej ostankov FFS so v letih 2006 in 2007 našli tudi v jagodah (le 15 % vzorcev je bilo brez ostankov). Na predstavitev rezultatov pa so se proizvajalci odzvali z večjo disciplino pri uporabi FFS, zato se je tudi število vzorcev z ostanki FFS v letu 2008 zmanjšalo na 50 %.

Krompir
Zanimivo je, da 81 % slovenskega krompirja predstavlja konvencionalna pridelava, pri kateri ni neposrednega nadzora uporabljenih FFS.

Le 2 % pridelanega krompirja sta iz eko pridelave, 10 % pa iz integrirane pridelave krompirja. Ali vas zanima, koliko pesticidov se uporabi za pridelavo krompirja?
Ankete, ki so jih izpolnili pridelovalci, pravijo, da krompirjevo plesen zatirajo s škropljenjem s fungicidi v povprečju od 4- do 7-krat na leto. Dodatno se enkrat do dvakrat škropi tudi z insekticidom proti koloradskemu hrošču. Velik delež večjih pridelovalcev uporablja tudi insekticid proti strunam. Na osnovi terenskih informacij v KIS ugotavljajo, da pridelovalci te preparate uporabljajo v količinah, ki so večje od dovoljenih. Namesto 5 kg na hektar ga porabijo 8 ali celo 10 kg/ha. Tudi pri drugih navedenih sredstvih ocenjujejo, da so realne številke večje kot v zbranih anketah.

Na koncu sledi še kemično uničenje krompirjevke (desikacija) – po domače temu rečemo, da kemično posušijo cimo (zeleni del), da lažje strojno poberejo krompir.
Skupaj se v intenzivni pridelavi škropi več kot od 8- do 10-krat v sezoni, pri tem pa porabijo 9,20 kg aktivnih snovi na hektar.

Če ste pomislili, da boste od zdaj naprej kupovali integrirano pridelani krompir, ki nam ga vztrajno predstavljajo kot „skoraj eko“, vas bo morda presenetilo dejstvo, da tudi tam škropijo povprečno 5,5-krat s fungicidi, 1,5-krat z insekticidi in 1,25-krat s herbicidi.

V eko pridelavi pa škropijo v povprečju le enkrat letno, in sicer s fungicidom, ki je dovoljen za eko pridelavo.

Čebula
Med vrtninami, pri katerih se porabi največ FFS, izstopa tudi čebula. Ker je tudi ta občutljiva na plesen, v deževnih letih pridelovalci uporabijo fungicide celo 7-krat letno, insekticide pa povprečno trikrat letno. V pogovorih s pridelovalci sodelavci KIS ugotavljajo, da so pri čebuli včasih v uporabi tudi sredstva, ki nimajo dovoljenja za uporabo pri čebuli.

Skupaj se na hektar površine pri pridelavi čebule uporabi povprečno 6,59 kg aktivnih snovi, kar je štirikrat več kot pri zelju ozirom 2,5-krat več kot pri paradižniku.

Solata
Solata ima krajšo vegetacijsko dobo, kljub temu jo pri intenzivni pridelavi na poljih škropijo v povprečju 1,5-krat s fungicidi in 1,5-krat z insekticidi ter v povprečju porabijo 1,51 kg aktivnih snovi FFS na hektar površine.

Seveda je uporaba teh snovi v rastlinjakih veliko večja, česar pa raziskava ni ločeno zajela.
________________________________________________________
Tiha pomlad
Nove študije nakazujejo, da lahko enaki pesticidi, ki škodujejo če- belam, obenem povzročajo smrt mnogih ptičev.

Neonikotinoidi ubijajo lastovke, škorce, dro- zge in mnoge druge ptiče skoraj tako hitro kot čebele. Po ocenah znanstvenikov bomo lahko na območjih, ki so jih spremljali v 10 letih, izgubili okrog 35 % prebivalstva ptičev, če ne bomo ukrepali.

Če bomo tiho, bomo imeli „tiho pomlad“ opozarjajo aktivisti mednarodne nevladne organizacije SumOfUs, ki na to temo zbirajo podpise in finančna sredstva, s katerimi se želijo zoperstaviti predvsem enemu največjih proizvajalcev tovrstnih pesticidov – podjetju Bayer. Kot objavlja SumOfUs, je še vedno od- prta tožba Bayerja proti EU zaradi začasne prepovedi uporabe navedenih pesticidov. Hkrati Bayer lobira tudi v kanadski provinci Ontario, ki je sprejela podobne ukrepe.
Vir: SumOfUs

Razstrupljanje kot dnevna higiena
Razstrupljanje je podobno pospravljanju hiše. V primeru, da nas namerava nekdo obiskati, znamo vsi pospraviti v 15 minutah – in sicer tako, da vidne kupe nepospravljenih stvari potisnemo v omare ali prostore, ki jih ne bomo uporabili.

Tudi metode instant razstrupljanja delujejo podobno. Očistiti črevo, urin in kožo je dokaj hitro. Zagotovo že s tem prispevamo k razbremenitvi telesa, smo pa še vedno daleč od resnično čistega.
Večina težkih kovin se je nalagala v naša telesa postopoma in dolga leta.

Zaužili smo jih s hrano, z zdravili, s cepivi, izlužili so se iz amalgamskih zalivk, vdihujemo jih s hlapi sodobnega pohištva, dišavami in čistili, nahajajo se celo v pitni vodi …
Telo jih je sprva prekladalo sem in tja, nazadnje pa so se končno naložili v celice, živčevje, možgane, …
Težava s težkimi kovinami je v tem, da so podobne trdovratnim plevelom. Izrinejo koristne snovi iz celic, zasedejo prostor in jih je precej težko odstraniti.

Najboljša strategija je zmanjšati vnos tovrstnih kemikalij. Ker se jim ni mogoče v celoti izogniti, je dobro sproti preprečevati, da bi se naselile v naših tkivih. V ta namen je dobro redno uživati snovi, ki blokirajo vezavo težkih kovin. (Živila in superživila z veliko klorofila, zeolit, pegasti badelj, origano, rožmarin, kapre, čemaž, …).
Ko telo razbremenimo novih bremen, bo hitreje nabralo moči, da se spopade s starimi zalogami.

Kje jih je največ?
Velikokrat slišimo vprašanje, kje začeti. Veliko ljudi se namreč z veliko vneme loteva sprememb, ki v končnem seštevku predstavljajo zelo majhen odstotek izboljšav, spregledajo pa glavne vire zastrupljanja, ki so jim izpostavljeni.
Na osnovi raziskave dr. Michelle Schoffro je nastala naslednja lestvica, ki vam je lahko v pomoč:

Živo srebro
Amalgamske zalivke (če jih imamo več kot šest, vsak dan „zaužijemo“ več živega srebra, kot če bi se vsak dan prehranjevali z ribami, ki so najbolj obremenjene s težkimi kovinami). Zato je za večino odraslih ljudi odpravljanje amalgamov eden izmed ukrepov, ki bo v največji meri zmanjšal obremenitev telesa s težkimi kovinami. Ker je odstranjevanje amalgamov hkrati trenutek, v katerem lahko zaužijemo več živega srebra, kot bi se ga normalno sprostilo v 4–5 letih, je zelo pomembno, da nam jih odstranijo z uporabo zaščitne opne in posebnih svedrov. (Več o tem preberite v naših novicah iz aprila 2014).
Ribe z vrha prehranske verige (tune, mečarice, …). Tudi zaradi drugih težav z onesnaženostjo morja, s sevanjem, ki še vedno izteka iz Fokušime, in s podobnimi neznanimi viri onesnaženja, je bolj pametno uživati domače postrvi ali ribe, ki so na dnu prehranske verige (sardele, inčuni, …).
Dodatki v cepivih (ta vir živega srebra predstavlja največjo obremenitev pri dojenčkih in malih otrocih, ki že v prvem letu dobijo desetine cepiv, tudi po več cepiv hkrati).

Svinec
V kolikšni meri ste mu izpostavljeni, je odvisno predvsem od vašega življenjskega sloga. Če kadite, je to zagotovo vaš največji vir dnevnega zastrupljanja. Če ne, si oglejte tabelo in ugotovite, kaj bi še bilo treba „pospraviti“.

• Konzervirana hrana
  Cigaretni dim
  Barvne revije
  Določena keramična posoda
  Starejše barve za stene
  Stare vodovodne napeljave
  Rafinirani kakav
  Izpusti v prometu (kljub katalizatorjem)

Kadmij
Tudi kadmij škoduje možganom, obenem pa omejuje možnosti telesa, da uporabi koristna hranila, kot so železo, cink, kalcij ipd., zaradi česar presežek kadmija ruši temelje imunskega sistema. Če niste dolgo v avtomobilu, potem so vaši največji vir kadmija verjetno hlapi, ki se sproščajo iz sodobnih materialov in pohištva.

• Avtomobilske prevleke
  Črna guma
  Keramika
  Cigarete
  Mleko v prahu (in izdelki, ki ga vsebujejo)
  Gnojila
  Talne obloge
  Fungicidi
  Pohištvo
  Rafinirana bela moka
  Brezalkoholne pijače iz avtomatov, ki imajo v ceveh kadmij.

Aluminij

Kemično gledano aluminij ni težka kovina, vendar se v našem telesu obnaša podobno in ga neposredno povezujejo s poškodbami živčevja, možganov, razmahom demence, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni itd. Mnogi svarijo, da so v današnjem času največji vir onesnaževanja z aluminijem chemtraili, ki jih redno pršijo nad našimi glavami. Ker podatkov ni na voljo, težko ocenimo, koliko aluminija v naše telo pride iz tega vira. Kljub temu pa pomaga, če se seznanimo tudi z ostalimi viri onesnaževanja z aluminijem in zmanjšamo svojo izpostavljenost:

• Rafinirana sol (aluminij se dodaja kot sredstvo proti strjevanju in ni naveden na embalaži)
  Pločevinke pijač, hrana, pakirana v aluminijaste folije
  Pečeni izdelki in procesirana hrana
  Konvencionalni deodoranti – antirespiranti
  Antacidi (sredstva za zniževanje kisline v želodcu)
  Dodatek v mnogih zdravilih
  Ponve in posode iz aluminija
  Šamponi
  Kreme za kožo

Na portalu http://labs.naturalnews.com lahko preberete rezultate vsebnosti težkih kovin v različnih neodvisno testiranih izdelkih. Kljub temu da gre za blagovne znamke, ki pri nas niso poznane, so rezultati pomenljivi za razkrivanje, katera živila so najbolj obremenjena.
Več lahko preberete na naslednji spletni povezavi: http://www.care2.com/greenliving/31-sur … z38KJtkRmh