Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Klemen Božnik

Z nepravilnimi vrtnarskimi praksami, naj gre za začetniške napake ali zgolj zmotno prepričanje, da delamo prav, lahko tlom, ki jih obdelujemo, povzročimo več škode kot koristi. Kljub vloženemu delu to utegne pomeniti manjši pridelek, lahko pa celo še več dela in vrtenje v začaranem krogu.


Prekopavanje tal

Tla so ogromno prebivališče raznovrstnih organizmov in vozlišče njihove komunikacije. Tla si predstavljajte kot

velik stanovanjski kompleks. Kako mislite, da bi se počutili njegovi stanovalci, če bi jih čez noč na silo in brez reda

razselili? Kar nekaj časa bi potrebovali, preden bi se navadili na novo prebivališče, nekateri pa se sploh ne bi. Prav

to se zgodi vsakič, ko v tla zasadimo vrtno orodje, sploh če prekopavamo ali orjemo globlje. Tako premešamo

življenjski prostor organizmov, tako drobnih kot večjih, ter prekinemo njihovo komunikacijo (v mislih imam

predvsem glive in njihove povezave prek hif). Res je, da zbita zemlja ne podpira dobro rasti rastlin, zato je treba

način vrtnarjenja spremeniti premišljeno. Ko enkrat vzpostavimo vrt, brez prekopavanja ohranjamo zdrava tla, s

tem pa si prihranimo tudi čas.


Pri prekopavanju tla izpostavimo tudi raznovrstnim vremenskim razmeram. Gola tla je v naravi najti le v puščavah

– in prav v puščavo se začne pri tej praksi spreminjati tudi naša obdelovalna površina. Tla, zaščitena z rastlinami

ali z zastirko, so veliko prijaznejša do mezofavne (deževniki, stonoge, kačice …), ki je tudi koristna. Če nič

drugega te živalce delajo namesto nas, pomagajo pa tudi mikrobom pod seboj: humus se izgublja počasneje, prav

tako vlaga. To je dovolj dober argument, da tal ne puščamo nezaščitenih. Prazna tla, ki so povrhu pognojena, so

idealno okolje za odporna semena plevela, ki hitro izkoristi prazen prostor in nas preseneti, še preden posejemo

posevek.


Umetno gnojenje


Z umetnim gnojenjem tlom dodajamo hranila, ki jim jih primanjkuje. V pravilnem razmerju mikrobom ne škodijo

neposredno. Hidroponika izkorišča umetno dozirano dognojevanje, ki ustreza mikrobom, prispeva pa tudi k temu,

da rastline lepo uspevajo. Konec koncev bakterije v laboratorijih zrastejo na umetni podlagi. Prvi problem za tla je

nepravilno umetno dognojevanje. Zaradi miselnosti, po kateri bodo rastline uspevale bolje, če jim bomo dali več

hranil, pride do prevelike koncentracije hranil, ki pa na organizme deluje kot strup in tako povzroči odmiranje rastlin

in tudi bitij v tleh. Naslednji večji problem je posreden učinek umetnih gnojil, saj porabljajo humusne substance v

tleh. Tako se v tleh izgublja organska komponenta, ki zemlji podeli koristne lastnosti, kot sta zračnost in

sposobnost zadrževanja vode, povrhu pa je pomemben življenjski prostor za mikrobe. V zemlji z malo ali skoraj nič

humusa je le malo življenja; v taka tla je treba vložiti ogromno mehanskega dela, na koncu pa ostanemo z zelo

zahtevno mrtvo podlago.


-cidi


Biocidi (pesticidi, fungicidi, herbicidi …) od vseh slabih praks najbolj neposredno učinkujejo na tla oziroma živa

bitja v njih, saj so uperjeni prav proti njim. Ne mislite, da njihovo delovanje proti žuželkam ali plevelu ne učinkuje

tudi na nas, kaj šele na življenje v tleh.


Mikrobi (bakterije, glive) v povezavi z rastlinami opravljajo številne koristne naloge. Ena od pomembnejših je

vezava dušika iz zraka, enega od najpomembnejših elementov za rast rastlin. Fotosintetski mikrobi svetlobno

energijo pretvarjajo v kemično in tako energijo sonca vnašajo v tla. Seveda so glavni razkrojevalci v tleh mikrobi –

ogromno so jih že odkrili, obstajajo pa še številne neodkrite neposredne povezave med mikrobi in rastlinami, pa

tudi načini njihovega vzajemnega podpiranja. Z uporabo biocidov utegnemo te povezave porušiti, obnovijo pa se

ne čez noč. Tako rastline ostanejo brez pomembnega partnerja pri svojem razvoju. Z napadom na en tip škodljivca

na široko odpremo vrata drugemu. Koristne glive v tleh, ki pomagajo ščititi rastline pred sušo in škodljivci, najbolj

prizadenejo fungicidi.


Površno kompostiranje


Pavšalno kompostiranje nam nemara prihrani čas in tudi številka na položnici za odvoz komunalnih odpadkov je

manjša, toda če hočemo, da na vrtu zrastejo zdrave rastline, tak kompost ni primeren. Pavšalno kompostiranje

pomeni, da je kompostni kup odlagališče za vse biološke odpadke, ki se nam naberejo v gospodinjstvu. Tak

kompost je primeren le za zasipanje lukenj ali zelenico. Veliko napako naredimo z odlaganjem kosti, bolnih in

plesnivih rastlinskih delov, škropljene zelenjave in sadja … Za ta namen je še najprimernejši sežig. Na

kompostnem kupu se pogosto dogajajo »čudeži«, toda če hočemo, da bo kakovosten, velja nanj nalagati samo

kakovosten material, ki ga je treba tudi pravilno nalagati.


Kakovosten kompost prepoznamo že po vonju – če smrdi, nekaj ni v redu. Naš nos je dober indikator gnilobnih

procesov, ki so posledica delovanja neželenih mikrobov. Ti sicer niso nič krivi, krivi smo mi, ker jim omogočamo

življenjski prostor, nato pa se čudimo, zakaj nam povzročajo težave. Gnilobni procesi oziroma njihovi produkti so

izziv za mikrobe na obdelovalnih površinah. Mikrobi se morajo najprej spoprijeti s produkti gnilobnih procesov, ki

so škodljivi tudi za rastline; na taki površini rastline nekaj časa rastejo slabo ali pa sploh ne. Od manjših živali

ostanejo le redke. Tako se koristni mikrobi kar lep čas ukvarjajo samo z razgradnjo teh produktov, kajti le tako

lahko zemlja spet postane rodovitna. Tako se zaradi nepoznavanja mikrobiologije ni izšla računica z odvozom

materiala iz bioplinarn, namenjenega gnojenju obdelovalnih površin.


Preobilno zalivanje


Tudi za življenje nujnih stvari je lahko preveč. V preveliki skrbi za rastline lahko tudi pretiravamo – ali pa nam jo

zagode narava. Preobilno zalivanje prispeva k zbijanju tal, ki so posledično manj zračna in neprijazna za življenje

v njih. V razmočenih tleh že kmalu zmanjka kisika, to pa koristi gnilobnim procesom. Verjetno veste, da preveč

namočenim sobnim rastlinam hitro zgnijejo korenine, obilno zalivanje pa ne koristi niti vrtnim rastlinam. Preveč

vlage lahko škoduje tudi kompostu. V pretirano vlažnem okolju se deževniki ne počutijo dobro, enako velja za

drugo mezofavno. Tako kot zemlja se tudi pretirano vlažen kompost zbije, zaradi česar je manj zračen, to pa bolj

ustreza anaerobnim mikrobom. Neprijeten vonj nam že kmalu pove, da je prišlo do gnilobnih procesov, to pa ne

pomeni nič dobrega za kompost in tla.


Našteli smo nekatere od najpogostejših napak pri obdelavi, vendar se njihov seznam s tem ne konča. Škoda je

vlagati veliko dela, denarja in energije v nekaj, kar dolgoročno škoduje tako nam kot našemu okolju. S pravilnimi

praksami si torej prihranimo čas in trud ter obenem povečamo izplen.

Viri:
en.wikipedia.org/wiki/Soil_food_web, zadnji dostop 21. marec 2017.
P. Prashar, S. Shah, 2016. Impact of Fertilizers and Pesticides on Soil Microflora in Agriculture. Sustainable Agriculture Reviews, 19: str. 331–361.

102

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Maja Obolnar, Uroš Bric (Nakupujmo skupaj - skupnost za nakup eko in lokalnih živil)

Ura je štiri popoldne. Odhitimo iz službe, da bi čim prej prišli domov. Toda še prej nas čaka nakupovanje. Na cesti je gneča, ljudje so nestrpni in pod stresom. Naposled prispemo v trgovino. Že ob vstopu nas pozdravijo umetne luči, na tisoče domala enakih izdelkov različnih proizvajalcev, vsak kotiček trgovine krasijo oglasi, rdeča barva nas na vsakem koraku opozarja na kako ugodnost. Obdani smo s tisoč in enim dražljajem. Ti dražljaji nas utrujajo in motijo pri sprejemanju preproste odločitve: kaj danes resnično potrebujem? Namesto tega se začnemo ukvarjati z željami, ki jih pred vstopom v trgovino sploh nismo imeli. Zaradi notranjega konflikta med tem, kaj potrebujemo, kaj si kar nenadoma želimo in kaj si sploh lahko privoščimo, se nas polotijo tesnoba, nemir, nejevolja ter zmedenost. Že kmalu ugotovimo, da se je celo nakupovanje sprevrglo v »stresovanje«.


Se to dogaja tudi vam?


Kot smo že zapisali, naj bi vsak tretji odrasli trpel za posledicami stresa, pomoč zdravnika pa naj bi poiskalo več

kot tri četrtine ljudi. Stres nas spremlja na skoraj vsakem koraku. Prikradel se je v vse plasti našega bivanja.

Nemalokrat ga doživljamo tudi med vsakdanjimi dejavnostmi in opravili, kot je nakupovanje.

Toda bilo bi napačno, če bi stres krivili za vse, kar se nam primeri. Ne življenje in ne nakupovanje ne ustvarja

stresa – vzrok zanj se skriva v nas, ko se na vse pretege upiramo sprejemanju realnosti danega trenutka. Če

namesto na spomladansko sonce raje zavijemo v trgovinsko središče, je kot stresnega lažje kriviti nakup kot sebe,

mar ne? Res pa je, da smo v teh časih veliko bolj pod stresom, saj smo znatno manj v stiku s seboj in z naravo kot

nekoč. Zanimivo je, da lahko nakupovanje po sproščenem dnevu na soncu ali v naravi prijetno in ga kot takega

hitro označimo kot »šoping za dušo«, medtem ko nakupovanje po napornem delovnem tednu hitro postane

stresno in obremenjujoče.

»Nakup vsakega drugega izdelka naj bi bila posledica kupčeve spontane in impulzivne odločitve.«

Za sodobnega kupca je tudi čas postal dragocena dobrina. Nihče ne želi dolgo stati v vrsti, obtičati v gneči ali

prenašati nejevolje trgovskega osebja, saj to v nas sproži nemir in stresne odzive, ki se jim na vsak način želimo

izogniti, saj izgorevamo doma, na delovnem mestu, v šoli … Ker je čas za kupca tako zelo dragocen, so nam

prodajalci ponudili novo možnost: spletno nakupovanje. Tako se lahko izognemo gneči na cesti, čakanju,

spraševanju prodajalca, neprijetnemu ozračju v trgovini, težkim nakupovalnim vrečkam, iskanju parkirnega

prostora in drugim potencialnim stresorjem. Mnogi na spletu ne nakupujejo le zaradi prihranka časa, pač pa tudi

zaradi manjšega stresa ob nakupovanju.


Nakupovanje – za ene stres, za druge rešilna bilka


Pogosto je želja po nakupovanju tudi odsev našega čustvenega sveta. Predvsem ženski del populacije z

nakupovanjem uravnava čustvene nihljaje, zlasti tiste manj prijetne. Kolikokrat ste opazili, da ima nekdo doma

polno omaro oblačil, ki jih skoraj nikoli ne obleče? Najbrž poznate nekoga, ki svoja oblačila ali čevlje podarja zgolj

zato, da dobi opravičilo za nakup novih.


To je klasično vedenje, pri katerem nakupovanje ne pomeni samo obveznosti. V bolj intenzivnih primerih to početje

pripelje do odvisniškega vedenja, ki posamezniku pomaga doseči notranji mir – za trenutek mu ublaži čustvena

nihanja, da lahko pozabi na resničnost, s katero se le stežka spoprijema. Težja oblika tovrstnega odvisniškega

vedenja se imenuje oniomanija, označuje pa osebe, ki jih nakupovanje izpolnjuje in zadovoljuje, zaradi česar

kupujejo številne predmete, ki jih v resnici sploh ne potrebujejo oziroma jih po nakupu ne uporabijo. Po nekaterih

podatkih naj bi bilo takih približno pet odstotkov ljudi, zlasti ženske v tridesetih letih s (pod)povprečnim življenjskim

standardom.


Vseeno nas večina nakupovanje dojema kot stresno in utrujajoče preživljanje »prostega« časa, zato trgovska

panoga vlaga velik denar v raziskave, ki naj bi pomagale doseči, da bi bilo nakupovanje prijetno in predvsem

zasvojljivo doživetje. V trgovinah namreč nič ne stoji na svojem mestu po naključju. Vsaka razporeditev, lokacija in

podrobnost ima svoj namen. Torej ni nič nenavadnega, da je nabor zvijač, ki nas spremljajo na vsakem koraku po

trgovinskem središču, iz leta v leto bolj prefinjen. Končni cilj je jasen: kupca čim dlje zadržati v nakupovalnem

središču in vplivati na njegove primarne čute.


Tako imenovani stresorji pri nakupovanju sprožajo čustvene odzive, ki so tarča trženjskih in prodajnih mrež, saj

vplivajo na to, koliko in kaj bomo nakupili. Avtorja D. Lewis in D. Bridger sta z raziskavo ugotovila, da na stres

najbolj vplivajo zapravljeni čas, težave pri iskanju izdelkov in glasba. R. Aylott je prišel do podobnih ugotovitev: v

svoji raziskavi je ob pomoči anketiranja ugotovil, da so za kupce najbolj stresne gneča, vrste pri blagajnah,

težavno parkiranje in nesposobno osebje. Tega se trgovci še kako zavedajo, zato želijo tako ali drugače prikrito

vplivati na naše nakupe.


Spretne domislice pretkanih trgovcev


Le kdo ne pozna starih trgovskih trikov? Kruh in mleko kupcem vedno ponujajo na koncu trgovine, tako da se

morajo sprehoditi skozi celotno trgovino, medtem pa kupijo še marsikaj, česar niso nameravali kupiti, slastne

sladkarije pa se vedno znajdejo na policah, ki so v vidnem polju otrok. Ne pozabimo tudi na psihološko določanje

cen – denimo 9,99 evra. Toda to je stara šola trikov, bi lahko rekli.


Strokovnjaki, ki preučujejo možganske dražljaje, ki se sprožajo med nakupovanjem, so ugotovili, da je treba

pozornost posvetiti tudi številnim drugim podrobnostim. Ena od teh je optimalna temperatura, ki naj bi bila 20

stopinj Celzija. Če je v trgovini pretoplo, kupci postanejo pasivni in zapravijo manj, če pa je prehladno, prehitro

zapustijo trgovino. Poleg temperature je pomemben tudi vonj; trgovci z blagimi vonjavami skušajo pretentati zlasti

ženski del populacije, medtem ko moški del zapeljujejo z močnejšimi, opojnimi vonji. Ne pozabimo na cenene

trike: trgovci želijo z mehkejšo talno podlago upočasniti trgovske vozičke in s tem umiriti kupčev tempo in ga

pripraviti k večji pozornosti, rezultat pa je seveda večji nakup. Tudi glasba ima svoj namen. Opravite preprost

preizkus: v trgovino se odpravite zjutraj, opoldne in pozno popoldne, pri tem pa pozorno prisluhnite glasbi.

Dopoldne, ko naj bi bilo med kupci največ upokojencev, je v trgovinah slišati največ domače in starejše glasbe,

opoldne, ko v trgovine pridejo po malico mladi, je glasba praviloma najglasnejša, popoldne, ko je med kupci največ

zaposlenih, ki prihajajo iz stresnih služb, pa je čas za umirjeno ali klasično glasbo.


Med pomembne podrobnosti spadata tudi barvitost ter občutek domačnosti in naravnosti. Tako na oddelku s

sadjem in zelenjavo svežino in kakovost pogosto prikazujejo tako, da izdelke primerno okrasijo in poudarijo z

dekoracijo. Vse to zato, da bi čim prej vzpostavili zaupanje, kupec pa bi dobil občutek, da je blago, ki mu ga

ponujajo, dovolj privlačno in kakovostno.


In kam se uvrščate vi?


Star in morda že malce izpet nasvet se glasi, da mora kupec, preden stopi v trgovino, sestaviti seznam izdelkov, ki

jih potrebuje, in se ga nato dosledno držati. Toda takšna obramba, tako vsaj pravijo neuradni podatki trgovcev, je

račun brez krčmarja. Kupci menda več kot polovico izdelkov kupijo impulzivno in spontano, torej se za nakup

odločijo šele v trgovini, ko zagledajo izdelek.


Še preden se sploh zavedo, se s polnimi vrečkami znajdejo doma, kjer ob pregledu računa sledita šok in

streznitev. Zato se v trgovino, če je le možno, odpravite siti, spočiti in s trezno glavo! Za industrijo je pomemben

predvsem zaslužek, ne pa kupčevo zdravje in njegovo splošno zadovoljstvo. Vsak kupec si mora oblikovati način

nakupovanja, ki ustreza njegovemu profilu oziroma osebnosti in ki bo namesto stresa pomenil veselje ter

priložnost za spoznavanje in druženje. V nadaljevanju predstavljamo dve takšni alternativi.


Nakupovalni post ...


V tujini že marsikdo udejanja tako imenovani nakupovalni post, pri katerem se človek za določeno obdobje v celoti

odpove nakupom. To pomeni nobenih obrokov v restavracijah, nobenih nakupov oblačil, čevljev, modnih dodatkov,

kozmetike … Bi si to drznili storiti tudi sami? Mnogi, ki so se odločili za nakupovalni post, priznavajo, da jim je ta

izziv obogatil in osmislil življenje. Pobeg od potrošniške norije je terapija, ki bi jo moral vsak kupec opraviti vsaj

enkrat v življenju, se strinjajo njegovi zagovorniki.


… in druge alternative (obiskovanje tržnic, skupnostni nakupi)


Mnogi se raje vračajo k počasnejšim in bolj izpolnjujočim oblikam nakupovanja hrane. V ospredju je predvsem

zanimanje za ekološko, lokalno in sezonsko pridelano hrano, katere izvor in način pridelave poznamo. Zadovoljen

kupec take hrane je tisti, ki mu uspe lokalno ekološko hrano dobiti neposredno od pridelovalca.

Zdi se, da smo kupci zaradi vseh psiholoških strategij in taktik, ki so postale sestavni del trgovinskih prodajnih

mrež, izgubili zaupanje v prodajalce in njihove izdelke. Marsikdo išče in ceni pridelke slovenskih kmetov iz

lokalnega okolja, ki so bili pridelani človeku in okolju prijazno, saj je poleg časa pomembna dobrina zdajšnjega

življenja tudi skrb za duševno in telesno zdravje. Četudi na izdelku ali pridelku piše »pridelano v Sloveniji« ali

»kakovost iz Slovenije«, kupci po zaslugi svoje poučenosti tudi tem potezam prodajalcev ne zaupamo več. Zato je

za marsikoga ključno, da svojega pridelovalca hrane tudi osebno spozna. Osebni stik in odnos s pridelovalcem

hrane nam vračata zaupanje in vzpostavljata drugačen odnos do nakupovanja. Nakupovanje hrane, o kateri vemo,

da ni prepojena s strupi, ki spodkopavajo zdravje, nas lahko sprošča in nam prinaša zadovoljstvo, prav to pa

zmanjšuje stres.


Masanobu Fukuoka, ki velja za očeta permakulture, je ugotovil, da lahko pridelovalci ob pomoči znanstvenih

metod pridelajo le pet odstotkov več, prispevek k uničevanju okolja zaradi uporabe škodljivih snovi pa je znatno

večji. Cilj slehernega nakupovalca bi torej moral biti, da z nakupi podpira tiste pridelovalce, ki ne uporabljajo

strupov in škodljivih snovi z namenom povečevanje pridelka.

103

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Povzeto po članku: Mike Bundrant, Naturalnews

Zagotovo že veste, da je pasivno kajenje (dim, ki ga vdihavamo v navzočnosti kadilcev) domala enako škodljivo, kot če bi kadili sami. Manj znano je, da stres poleg človeka, ki ga doživlja, zastruplja tudi vse, ki so v njegovi bližini. Ali povedano drugače – stres je nalezljiv: kdor »ga ima«, ga povzroča tudi drugim.


Znanstveniki že dolgo ugotavljajo, da se čustva širijo podobno kot virusi. Stres ni nikakršna izjema. Raziskava

Tanie Singer z Inštituta za kognitivne in možganske študije Max Planck in Clemensa Kirschbauma z Univerze za

tehnologijo v Dresdnu so pokazale, da zadrževanje v bližini osebe, ki je pod stresom, tudi v našem telesu sproži

stresni odziv.


Med testom so od prostovoljcev zahtevali, naj rešujejo zahtevne matematične probleme in odgovarjajo na

vprašanja. Pri 95 odstotkih prostovoljcev je prišlo do hitrega dviga ravni kortizola (stresni hormon) v krvi. To ni

presenetljivo. Bolj zanimivo je, da se je raven stresnega hormona dvignila tudi pri opazovalcih, ki jim sploh ni bilo

treba reševati nalog in odgovarjati na vprašanja – do velikega povišanja ravni kortizola je prišlo kar pri 26

odstotkih.


Učinek je bil še večji, če so bili med opazovalci tudi partnerji in sorodniki oseb, ki so sodelovale v testu – raven

kortizola se je povišala kar 40 odstotkom opazovalcev. Je bilo v ozračju preveč stresa?

Še bolj zanimivo je, da so se podobni razultati ponovili tudi pri prostovoljcih, ki niso bili udeleženi v testu, in so jim

samo predvajali posnetek testiranja?


Otroci so zelo občutljivi na stres staršev!


Raziskovalci s Kalifornijske univerze v San Franciscu so na telesa mamic pritrdili kardiovaskularne senzorje in

nato od njih zahtevali, naj javno nastopijo pred kritično naravnano komisijo. Pri tem so merili njihov srčni utrip in

druge kazalnike stresa.


Ko so se mamice vrnile k svojim otrokom, ki so se v času njihovega nastopanja igrali v drugem prostoru, so

ugotovili, da so imeli vsi otroci popolnoma enak srčni utrip kot njihove matere, kar dokazuje, da so tudi na daljavo

zaznali materin stres in ga podoživeli v lastnem telesu.


Ali obstaja zaščita pred sekundarnim stresom?


Če se nočemo nalesti stresa drugih, si lahko pomagamo samo s povečanjem svoje pozornosti. Če ostanemo v

svojem telesu in sedanjem trenutku, lahko budno opazujemo dogajanja v drugih, ne da bi njihov stres samodejno

sprožil stresni odziv v našem telesu.


Če pa se prepustimo čustvovanju drugih, obstaja velika verjetnost, da nas bo zajel val njihovega stresa. Budno

opazovanje ne pomeni, da smo hladni in nezainteresirani, ampak da zavestno spremljamo odzive svojega telesa.

Denimo, da opazujete sodelavko in vidite, da jo je zajela panika, kar bi lahko sprožilo stres tudi v vašem telesu. Ali

če vidite, da je direktor jezen, kar bi kaj hitro tudi v vas sprožilo živčnost. Kot boste opazili, je mogoče nalezljivost

stresa preprečiti že v trenutku, ko ste ga sposobni prepoznati in dojeti, da ni nujno, da bi tudi sami zapadli v takšno

stanje. Panična je sodelavka – nobene potrebe ni, da bi bili tudi vi! Direktorjeva jeza ni vaša jeza.

Ni kaj, pozornost dela čudeže. Obenem je naše edino orodje, ki lahko prepreči, da bi nas vse bolj stresno okolje

vsakič znova posrkalo vase.


Vira: mpg.de, inlpcenter.org

104

(1 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Tri najdražje začimbe svojimi učinki presegajo visoko ceno. Če z njimi znate ustrezno ravnati, boste ugotovili, da so dejansko veliko cenejše, kot se zdi.


Žafran

Najdražja začimba na svetu je zagotovo žafran. Prav zato ga tudi najpogosteje ponarejajo. Če niste poznavalec,

vam lahko kot žafran prodajo marsikaj, tudi rdeče obarvano travo.

Če imate pravi žafran in znate z njim tudi ustrezno ravnati, se vam bo naložba že hitro obrestovala. V okviru teme

tokratnih novic je še posebno zanimiv zapis Johannesa Hartlieba, dvornega zdravnika iz 15. stoletja. O žafranu je

zapisal, da ljudi spravi v smeh in jim daje veselje. Tudi Paracelsus ga je uporabljal kot eno od središčnih rastlin za

povrnitev moči opešanem telesu.


Ajurveda opisuje žafran kot satvično začimbo, primerno za ljudi vseh konstitucij. Vzbuja energijo ljubezni,

predanosti in sočutja. (Hm, morda bi ga morali uvrstiti na meni naših politikov?)Če pustimo ob strani zapise, ki v žafranu

vidijo domala zdravilo za vse tegobe (tradicionalno je v rabi za 90 indikacij), vas verjetno zanima, kakšni so dokazi, da se

vam bo uporaba žafrana tudi izplačala.

Vemo, da stres zelo škoduje živčnim celicam, izčrpava možgane in povzroča težave s spancem, zaradi česar je

moteno tudi nočno čiščenje možganov. Vse to pa nas po bližnjici pripelje do nevrodegenerativnih bolezni, ki

postajajo kuga 21. stoletja.

Prav tovrstne bolezni spadajo med indikacije, pri katerih je žafran v največjo pomoč, znanstveniki pa so ga v zvezi

z njimi tudi najpogosteje preizkušali. Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da v možganih zastajajo beljakovinski

ostanki, tako imenovani amiloidni plaki. Ko se nakopičijo, povzročijo poškodbe na živčnih celicah in vnetja. V knjigi

Ščepec védenja boste našli podrobne opise zelo kakovostnih kliničnih raziskav, ki so dokazale, da že 15

miligramov žafrana na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo deluje enako kot sintezno zdravilo. Tudi druge raziskave

so pokazale, da žafran preprečuje odmiranje živčnih celic in izboljšuje koncentracijo.

Tiste, ki trpijo zaradi kombinacije stresa in depresije, bodo razveselili izsledki kliničnih raziskav, s katerimi so

znanstveniki dokazali, da 30 miligramov vodno-alkoholnega izvlečka na dan učinkuje popolnoma enako kot

sintezna zdravila proti depresiji, le da brez neželenih učinkov, značilnih za tovrstna zdravila (suha usta, zaprtost,

zadrževanje urina, zoženo stanje zavesti …).


Zanimivo je, da žafran deluje tudi kot imunomodulator. Zavira namreč pretirane imunske odzive, značilne za

alergije in revmatoidni artritis, poleg tega pa krepi splošno stanje imunskega sistema.

Če želite žafran uporabiti za krepitev spolne energije, bodo potrebne nekoliko večje količine. Iranska študija je

pokazala, da 50 miligramov žafrana v mleku, ki ga je treba jemati trikrat na teden, izboljša gibljivost, gostoto in

morfologijo spermijev. Povečanje števila erekcij in podaljševanje njihovega trajanja pa so dosegli z desetdnevnim

jemanjem 200 miligramov žafrana na dan. (To pomeni, da vrečka, ki vsebuje 1 gram žafrana, zadošča za pet dni.)

Zanimiv izsledek te raziskave je, da je bilo izboljšanje trajno; učinek se je ohranil tudi po zaključenem

desetdnevnem obdobju jemanja žafrana. (Phytomedicine 2009; 16 (8):690-693).

Koliko žafrana boste potrebovali za občutno boljše počutje, ki bo opazno tudi na vašem obrazu in v obliki boljšega

vida, je odvisno predvsem od tega, ali ga znate pravilno uporabljati.


Namesto v vroči vodi ga raje namakajte v mleku (lahko je tudi sojino, mandljevo ali kako drugo rastlinsko mleko),

saj se bo v emulziji izlužilo veliko več zdravilnih učinkovin. Zelo pomemben je tudi čas. Res je, da se mleko obarva

že po 15 minutah, toda tisto najboljše pride iz žafrana šele, če ga pustite stati vsaj dve uri. Dlje ko stoji, več boste

dobili, kar se bo poznalo tudi v denarnici. Če boste z žafranom ravnali pravilno, boste ugotovili, da sploh ne gre za drago

začimbo.


Vanilja

Na drugo mesto seznama najdražjih začimbnic se uvrščajo vaniljevi stroki.

Kako sta povezana vanilja in stres, pove že naša sla po kremnih rezinah, torticah, čokoladi ali sladoledu, ki jim je

skupna aroma vanilje. Četudi tega morda (še) ne veste, vanilja mehča vranico, ta pa otrdi, kadar nas zvije od

skrbi. Ker je nenehna skrb »ženska posebnost«, ni nenavadno, da je tudi ljubezen do vanilje izrazitejša pri

ženskah.


Žal so se v to »ljubezensko razmerje« vpletli interesi kapitala; proizvajalci namesto prave vanilje ponujajo sintezno

pridobljeno aromo vanilin. Zato je denar, ki ga odštejete za vrečko »vaniljevega« sladkorja, najdražji odišavljen

sladkor na svetu.


Za pol kilograma do kilogram pravega vaniljevega sladkorja potrebujete eno samo palčko prave ekološko

pridobljene vanilje ali prah zmlete palčke, ki ga zmešate z izbranim kakovostnim sladkorjem ali medom in pustite

stati vsaj sedem dni. Velja podobno kot pri žafranu; kdor dlje čaka, več dobi! Zato se vanilji izplača dati čas, da v

sladkorju pomnoži svojo aromo. Tako boste dobili vaniljev sladkor, ki je veliko cenejši, kot če bi kupovali ničvreden

umetno odišavljeni sladkor.


In česa bo deležno vaše telo, seveda če ne štejemo pregrešno prijetne arome?


Tudi vanilja blagodejno deluje na živčevje in je pravi »tonik za možgane«. V aromaterapiji absolut ali

CO 2 –ekstrakte vanilje uporabljajo za sproščanje in izboljšanje razpoloženja. Znanost temu pritrjuje, saj je

pokazala, da vanilja poveča količino adrenalina in noradrenalina v telesu, zaradi česar nas poživlja. Prav zato je ni

dobro uživati pred spanjem.


Sodobne raziskave so pokazale, da uživanje vanilje prispeva tudi k boljši aktivnosti živčnih celic v možganih

(EEG). Za nameček pa pravi vanilin zavira metastaziranje rakavih celic, zdravilno deluje pri kroničnih vnetjih črevesja in

ima antioksidativne moči, primerljive z vitaminom C.


Kardamom


V trojček najdražjih se uvršča tudi kardamom.

Vikingi so se že pred tisoč leti ponj odpravili v Indijo. Pravijo da Skandinavci prav po zaslugi uživanja kardamoma

tako dobro prenašajo dolge sive zime.

Tradicionalna kitajska medicina kardamom opisuje kot začimbo, ki krepi telo in duha. Po ajurvedi deluje predvsem

na kri, plazmo, kostni mozeg in živčevje. Pravijo, da spodbuja um in srce ter človeku podeli jasnost misli in veselje.

Deluje satvično in omogoča skladno delovanje vseh energij v telesu. Poleg tega kardamom podpira presnovo

možganov in skrbi, da celice dobijo več kisika; posledično spodbuja koncentracijo, ne da bi nam bilo treba

izčrpavati telo kot v primeru uživanja kofeinskih pijač.


Te tradicionalne trditve je preverila tudi znanost. Pokazalo se je, da je trimesečna kura s 3 grami kardamoma na

dan pri uživalcih prispevala k boljši krvni sliki, znižanju povišanega krvnega tlaka in k 90-odstotnemu povečanju

antioksidativnega potenciala.


Kardamom je v primerjavi z žafranom in vaniljo poceni, vseeno pa tudi pri njem lahko dosežete pomembne

prihranke, če le znate obvarovati njegovo aromo. Najbolje ga je kupiti v obliki plodov, ki tudi po več let ohranijo

polno aromo. Plodove stremo tik pred uporabo. Kardamom v prahu je resda pripravnejši pri peki keksov in

peciva ter pripravi namazov, vendar se hitreje razdiši. Zato je treba tudi kardamom v prahu hraniti v dobro

zatesnjeni posodici. Še bolje je, če ga vmešamo v medij, v katerem bo povsem zaščiten pred oksidacijo. Lahko

ga zalijemo s kokosovo maščobo ali z medom, nato pa tako začinjeno maščobo ali med uporabimo pri pripravi

namazov, peciva …

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”


1. CBD-izvlečki konoplje

Izvlečki konoplje, kot je CBD, povzročijo hitro znižanje ravni stresnih hormonov in vzpostavitev ravnovesja brez

uporabe sinteznih zdravil.


2. Ingver

Ingver deluje večplastno: poživlja ter blaži tesnobo in stres, obenem pa odpravlja tudi njegove posledice, ki se

kažejo v obliki motene prebave, večje dovzetnosti za vnetja in šibkejšega imunskega sistema. To je zagotovo

dober razlog, da si naslednjič namesto kavice pripravite ingverjev napitek.


3. Korenina baldrijana

Če ste pod stresom, vam bo baldrijan zagotovo pomagal do kakovostnejšega nočnega počitka. Čez dan ne deluje

uspavalno, pač pa le blaži napetost in živčnost ter pomirja strahove.


4. Kamilica

Kamilica je vsem znano zelišče, in vendar o njej še vedno vemo premalo. Kamilični čaj sprošča in blaži napetost,

zlasti če se kaže v obliki težav s prebavili. Poleg tega blaži tesnobnost in depresijo.


5. Sivka

Eterično olje prave sivke ima že dolgo dokazane pomirjevalne učinke. Poleg tega sivka krepi in celo obnavlja

živčni sistem ter pomaga doseči notranji mir. S kliničnimi poskusi so dokazali, da že vdihavanje eteričnega olja

sivke povzroči znižanje ravni stresnih hormonov in umiri tesnobo.


6. Bergamotka

Eterično olje bergamotke sprošča, zato ga v aromaterapiji pogosto uporabljajo za blaženje depresije. Leta 2011 so

opravili raziskavo, ki je pokazala, da sočasna uporaba eteričnega olje sivke in bergamotke deluje kot zdravilo proti

depresiji.


7. Šentjanževka

To zdravilno rastlino že dobro poznamo kot antidepresiv, vendar obstaja vse več dokazov, da je nadvse učinkovita

tudi za blaženje stresa in tesnobe. Redno jemanje šentjanževke v obliki čaja, izvlečka ali macerata hitro prinese

dobre rezultate.


8. Ašvaganda

Ašvaganda je znana po adaptogenih učinkih, kar pomeni, da že na celični ravni pomaga uravnavati telesne

odzive.


9. Rožni koren

Rožni koren ali rodiola (Rhodiola rosea) dokazano učinkovito uravnava izločanje stresnih hormonov, zato njegova

uporaba omogoča boljšo izrabo telesnih in umskih zmogljivosti ter zmanjšuje telesne posledice stresa.


10. Jojoba

Jojoba že s svojim življenjem v skrajnih razmerah dokazuje, da ji stres ne more do živega. Zato ne preseneča, da

tudi znanstveniki ugotavljajo, da je delovanje protistresnih eteričnih olj in maceratov še učinkovitejše, če kot

osnovo za masažno olje uporabimo jojobino olje.


Najbolj priporočljiva živila, ki zajezijo stres in njegove telesne posledice


Pri stresu telo pospešeno izgublja vitamine iz skupine B, zato jih je treba nadomeščati.

Zelo koristna so tudi živila, bogata s kalcijem in magnezijem. Toda če se želimo izogniti nalaganju kalcija v mehkih

tkivih, ne smemo pretiravati z živili, ki vsebujejo le obilo kalcija (mleko in mlečni izdelki), ne pa tudi magnezija.

Najvarneje je, če obe koristni rudnini dobimo z uživanjem temnozelenih rastlin, saj vsebujejo obilo kalcija in tudi

magnezija (koprive, ohrovt …).


Hitrejšo obnovo poškodovanega živčevja in celičnih ovojnic dosežemo tudi z uživanjem holina, lecitina in omega 3

maščobnih kislin. To pomeni, da vsak dan zaužijemo žlico ali dve namočenih sončničnih semen ter nekaj

konopljinega, orehovega, ričkovega ali lanenega olja.


Viri: BeforeItsNews.com, ADAA.org, MedicalNewsToday.com, MayoClinic.org

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Mediji na veliko opozarjajo, da se je sezona težav z alergijami na pelod že dodobra začela. Toda zapiranje oken, izogibanje zadrževanju na prostem in zaščita s konvencionalnimi zdravili proti alergiji niso edini načini, kako si lahko pomagamo pri senenem nahodu.

Manj stresa, manj alergij

Številni ljudje, ki trpijo zaradi alergije na pelod, so opazili, da se po obisku savne njihovo telo nanj ne odziva tako

burno kot sicer. Razlog za to, da se težave po savnanju umirijo, se najverjetneje skriva v učinkih čiščenja in

sproščanja telesa.


Raziskovalci, kot je dr. Amber Patterson, ugotavljajo, da zmanjšanje stresa sicer ne pozdravi alergij, lahko pa

pomaga preprečevati burne odzive na alergene. Kot razlaga dr. Patterson, stres v telesu sproži številne negativne

učinke, med katere spada tudi pojav izrazitejših reakcij na alergene. Z raziskavo, ki so jo na 179 udeležencih

opravili na Univerzi v Ohiu, so ugotovili, da so ljudje s pogostimi izbruhi alergij navadno tudi pogosteje slabo

razpoloženi. Poleg tega so alergije pogosto nastopile prav v dnevih, ko je bil stres izrazitejši. Zato raziskovalci

menijo, da bi morali vsi, ki trpijo za alergijami, te obvladovati tudi z blaženjem stresa, torej s sproščanjem, z

meditacijo, globokim dihanjem, obvladovanjem stresnih situacij in z zdravim življenjskim slogom nasploh.

Ker savnanje telo sprošča na več ravneh, ga lahko vsaj v obdobjih, ko alergije na pelod dosežejo vrhunec, s

pridom umestite med naravne metode za njihovo blaženje.


Krepkejši imunski sitem, manj alergij


Seneni nahod nastopi, ko se telesni imunski sistem sreča z beljakovinami iz peloda in se nanje preburno odzove,

navadno z vnetno reakcijo, za katero je značilno sproščanje histamina. Pojavijo se solzenje, kihanje, rdeče oči,

curljanje iz nosu, srbenje kože … Uradna medicina se alergij navadno loti z antihistaminiki, dekongestivi in

kortikosteroidi, torej s tako imenovano supresivno terapijo, o kateri pa številni raziskovalci menijo, da prinese zgolj

trenutno olajšanje. Dolgoročno naj bi tovrstna terapija povzročila celo kronična obolenja, kot so astma, artritis in

druge avtoimunske težave.


Tudi dr. Hans Heinrich Reckeweg, ki je vso svojo kariero preučeval alergije in svoja opažanja zapisal v knjigi

Homotoxicology (Homotoksikologija), je menil, da je pojav alergij zgodnji znak, da oseba ni v optimalnem

zdravstvenem stanju. Če alergijo zdravimo po konvencionalni poti, torej z zaviranjem delovanja imunskega

sistema, in ne naravno, s krepitvijo splošnega zdravja, bo to pripeljalo do še slabšega zdravstvenega stanja, torej

do kroničnih degenerativnih obolenj.


Raziskovalci torej menijo, da so alergije vse pogostejše tudi zaradi čedalje večje obremenitve našega imunskega

sistema kot posledice sodobnega življenjskega sloga, v okviru katerega ne manjka ne telesnega (težke kovine v

cepivih, ostanki pesticidov ter konzervansi v vodi in hrani, toksini v kozmetičnih sredstvih in zraku, antibiotiki in

druga zdravila, pomanjkanje hranil v hrani …) in ne duševnega stresa. Zato rešitev za težave z alergijami vidijo

tudi v splošni naravni krepitvi organizma. Že zgolj skrb za dobro delovanje jeter je pomemben sestavni del tovrstne

krepitve organizma.


Boljše delovanje jeter, manj alergij


Razlog, da se telo, razbremenjeno telesnega in duševnega stresa, manj agresivno odziva na alergene, kot je

pelod, naj bi se skrival tudi v dobrem delovanju jeter. Po mnenju številnih raziskovalcev in naturopatov, kot je dr.

Darrell L. Wolfe (ustanovitelj Klinike Wolf za naravno zdravljenje), so alergije logična posledica preobremenjenosti

jeter.


Jetra so naš glavni organ za razstrupljanje. V eni minuti prečistijo 1,4 litra krvi. Kadar so zaradi nekakovostnega

življenjskega sloga preobremenjena, čiščenje strupov iz krvi poteka slabše. Značilni simptomi preobremenjenosti

jeter so poleg pojava alergij in okrepitve njihovih simptomov tudi motnje v prebavi, napihnjenost, predmenstrualni

sindrom, utrujenost, vročično oblivanje telesa, nespečnost, napetost ali bolečine v vratu, ki se širijo v glavo,

hormonsko neravnovesje in šibkejši imunski sistem.


Dobro delovanje jeter je torej izrednega pomena za vse, ki jih pestijo alergije. Če jetra ne zmorejo dovolj hitro

odstranjevati potencialno toksičnih snovi, te še naprej krožijo po telesu. Imunski sistem jih označi kot alergene in

se pred njimi zaščiti z aktivacijo alergijske reakcije. Zato naj bi bilo tudi od delovanja naših jeter odvisno, kako se

bo imunski sistem odzival na potencialno alergene beljakovine (pelod, pršice, gluten, kazein …), s katerimi

prihajamo v stik. Hkrati z večjo obremenitvijo jeter naj bi se zmanjšala hitrost čiščenja histamina iz krvi. Visoka

raven histamina v krvi je toksična. Tudi počasno čiščenje histamina iz krvi, ki je posledica preobremenjenosti jeter,

naj bi prispevalo k pojavu močnejših simptomov. Nekateri raziskovalci, kot je dr. Wolf, menijo, da zaradi

preobremenjenosti telesa s toksini jetra v sebi skladiščijo strupe, ki jih ne morejo sproti predelati. Tako tudi jetra

sproščajo histamin in s tem poslabšajo alergije.


Z zmanjšanjem toksične obremenitve telesa bomo torej razbremenili jetra in zmanjšali težave, ki jih povzročajo

alergije. Privoščimo si čiščenje telesa, ki naj traja od dva do dvanajst tednov, in opazujmo svoje počutje. Seveda je

dobro takšno čiščenje večkrat na leto ponoviti. Čiščenje izpeljemo tako, da odpravimo kar največ dejavnikov, ki

obremenjujejo jetra. Mednje sodijo prazna hrana, oropana hranil ter polna konzervansov, barvil, ostankov

pesticidov in antibiotikov, transmaščobe, sladkor, cigarete, alkohol, kofeinski napitki, droge, toksini v

konvencionalni kozmetiki in čistilih za dom, strupena vrtnarska sredstva, pretirano telesno delo, kroničen duševni

stres itn. Poleg tega je koristno izločiti tudi potencialno alergeno hrano, kot so živila, ki vsebujejo pšenico oziroma

gluten, pa tudi konvencionalne mlečne izdelke.


Za razbremenjevanje jeter je koristna tudi krepitev črevesne mikrobiote. Kadar se ta poruši, namreč pride do slabe

prebave, slabšega vsrkavanja vitalnih snovi, zaprtja, kroženja toksinov v krvi, puščajočega črevesja … Vse to

dodatno obremeni jetra in imunski sistem. Več o krepitvi črevesne mikrobiote si lahko preberete v knjižici

Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Črevesno floro krepijo mlečnokislinsko fermentirana živila (kefir,

sirotka, koncentrirana fermentirana sirotka, kaskadno fermentirani napitki), vlaknine in različni probiotični pripravki.

Dokler se črevesna flora ne okrepi, bo prebavi hrane v pomoč tudi jemanje prebavnih encimov. Med sredstvi za

krepitev črevesne flore so zanimivi kaskadno fermentirani pripravki, ki zaradi večstopenjske fermentacije sadja,

zelenjave, začimb in oreščkov poleg desnosučne mlečne kisline (ta hrani koristne mikrobe črevesne mikrobiote)

vsebujejo tudi celo paleto osnovnih gradnikov vitalnih snovi, ki jih telesu ni treba prebavljati, ampak jih prek

črevesja vsrka neposredno in jih razporedi po celicah. Zaradi naštetega so tovrstni pripravki dobra podpora pri

čiščenju in krepitvi jeter oziroma celotnega telesa.


Znano je, da jetra krepijo tudi pegasti badelj, artičoka in regrat. Njihovo uživanje posledično okrepi jetra in olajša

težave, ki jih povzročajo alergije. Dobra pomoč pri čiščenju krvi je tudi čaj iz koprive.


Poleg kakovostne ekološke hrane (sveže sadje in zelenjava, meso in jajca iz pašne reje, meso prostoživečih rib),

mlečnokislinsko fermentiranih živil, vlaknin, začimb (ingver, česen, kurkuma), semen in oreščkov ter kakovostnih

maščob (omega 3, kokosova maščoba, maslo in ghee, oljčno olje) bo jetrom in telesu nasploh v pomoč tudi

uživanje prehranskih dodatkov z antioksidanti, kot sta vitamina C in A, alfa lipoična kislina, cink in selen.

Mnogi si v času čiščenja telesa privoščijo razstrupljanje s savnanjem ter z namakanjem v termalnih mineralnih

vodah in domačih mineralnih ali zeliščnih kopelih. Pri odplakovanju toksinov lahko telesu pomagamo tudi s

klistiranjem.

107

(0 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Stres ogroža proizvodnjo celične energije in ravnovesje mikrobioma!

Stres igra pomembno vlogo pri rušenju našega zdravja. Raziskovalci ugotavljajo, da tako telesni kot duševni stres

načenja naše zdravje, zato je obvladovanje obeh zelo pomembno. Preberite, kaj vse ogroža in kako si lahko

pomagate.


Stres najprej načne celične elektrarne

Stres najprej povzroči poškodbe na ravni mitohondrijev, šele nato se poškodujejo celice. Tako utegnejo nastati

poškodbe dednega materiala mitohondrijev (mtDNK ), lahko pa pride tudi do motenj v delovanju mitohondrijev …

Mitohondriji so naše celične elektrarne. Brez njih celice ne morejo dobiti energije, ki jo potrebujejo za opravljanje

vseh svojih nalog. Slabše delovanje celičnih elektrarn torej povzroči tudi težave v delovanju celic, v skrajnem

primeru pa pripelje celo do njihovega odmiranja.


V celicah, ki v telesu opravljajo zahtevne naloge, zaradi česar imajo tudi veliko potrebo po energiji, je veliko

tovrstnih celičnih elektrarn. Takšne so denimo srčne, kostne, možganske in jetrne celice, pa tudi celice na površju

črevesne sluznice. Jetrne celice vsebujejo po dva tisoč mitohondrijev, srčne celice več deset tisoč, medtem ko jih

kožne celice premorejo le nekaj sto, rdeče krvničke pa sploh ne. Težave v delovanju mitohondrijev se zato

pogosto navzven kažejo, kot mišična slabost, utrujenost, težave s srcem in možgani ter živčevjem oz. počutjem.

Razloge, da se mitohondriji poškodujejo prej kot drugi deli celice, raziskovalci pripisujejo evoluciji. Evolucijsko naj

bi mitohondriji izvirali iz prostoživečih aerobnih bakterij. Povedano drugače, v daljni preteklosti so bili mitohondriji

prostoživeči organizmi, zdaj pa živijo v sožitju z našimi celicami. Celica jim priskrbi hranilne snovi, mitohondriji pa

zanjo proizvajajo energijo (ATP). Ker mitohondriji izvirajo iz bakterij, naj bi bil njihov dedni material tudi občutljivejši

od dednega materiala celic. Raziskovalci ocenjujejo, da je dedni material mitohondrijev od pet- do desetkrat

občutljivejši na poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, kot dedni material celice. Da so po občutljivosti na

stresorje, ki poškodujejo njihov dedni material, mitohondriji zelo podobni bakterijam, dokazujejo tudi raziskave z

antibiotiki. Močni antibiotiki, ki uničujejo bakterije, obenem tudi močno poškodujejo mitohondrije v celicah.


Kako stres načne celične elektrarne?


Raziskovalci še ne vedo natančno, kaj vse uničuje mitohondrije, znano pa je, da jim škoduje vse, kar povzroča

naraščanje deleža prostih radikalov v celicah in upadanje deleža znotrajceličnih antioksidantov, kot je glutation.

Enako velja za pomanjkanje vitalnih snovi. Mitohondriji so namreč zelo občutljivi na poškodbe, ki jih povzročijo

prosti radikali!


Povečanje deleža prostih radikalov povzroči tako duševni kot telesni stres. Tradicionalne medicine razlagajo, da

duševni stres (jeza, žalost, strah, skrb, pohlep …) zmanjša pretok vitalne življenjske energije skozi posamezne

organske sklope, slabša njihovo delovanje in že s tem povzroči zastoj oziroma kopičenje prostih radikalov v

prizadetih celicah.


Tudi telesni stres, ki ga povzročajo ekstremni športi, težko telesno delo, strupi v hrani (meso, polno nitratov,

konzervansi, ostanki pesticidov in antibiotikov …), strupi v okolju (živo srebro, BPA v plastiki …) in zdravila (statini,

antibiotiki …), lahko poveča delež prostih radikalov v telesu in povzroči poškodbe mitohondrijev. Znano je, da

zdravljenje vnetij z »baktericidnimi« (ne pa tudi z »bakteriostatičnimi«) antibiotiki povzroči resne motnje v

delovanju mitohondrijev, saj poveča kopičenje prostih radikalov v celicah ter zmanjša raven telesnega

znotrajceličnega antioksidanta glutationa. Poskusi, opravljeni na miših, ki so prejemale tovrstne antibiotike, so

pokazali znake oksidativnega stresa v krvi in pojav oksidativnih poškodb tkiv (S. Kalghatgi et al., Bactericidal

antibiotics induce mitochondrial dysfunction and oxidative damage in Mammalian cells). Znano je, da tudi statini

povzročajo motnje v delovanju mitohondrijev. Med njihove neželene učinke spadajo poškodbe mišic in potrtost.

Tudi BPA, ki ga vsebuje plastika, dokazano povzroča poškodbe na mitohondrijih v jetrnih celicah in beta celicah

trebušne slinavke, živo srebro pa povzroča motnje v delovanju mitohondrijev v možganih.


Pomembna tarča stresa je tudi naš mikrobiom


Stres ne poškoduje le celičnih mitohondrijev, temveč tudi naš mikrobiom. Najbrž ni treba razlagati, da zdravljenje

z antibiotiki poleg škodljivih mikrobov pokonča tudi dobre mikrobe naše črevesne mikrobiote (laktobacili,

bifidobakterije …), od katerih je zelo odvisno naše zdravje. Črevesnim mikrobom pa ne škodujejo le antibiotiki,

temveč tudi konzervansi v konzerviranih živilih, ostanki pesticidov, kot je glifosat, itn. Prav raba omenjenega

pesticida (najti ga je v konvencionalni pšenični moki) je v Evropi še vedno zelo razširjena, saj naj bi bil varen za

človeške in živalske celice. Žal so tisti, ki preučujejo varnost pesticidov, spregledali, da je naše zdravje odvisno

tudi od zdravja mikrobioma (laktobacili, bifidobakterije …). Po mnenju raziskovalcev, kot sta Anthony Samsel in

Stephanie Seneff, ga glifosat zagotovo uničuje! Koristnim mikrobom v črevesju povzroča stres tudi pretirano

uživanje sladkorja in bele moke ter izdelkov iz njiju, saj spodbujajo rast škodljivih mikrobov, kot je kandida, in

obenem zavirajo razraščanje dobrih mikrobov.



Tudi duševni stres načenja ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikrobi. Raziskovalci z Univerze v Ohiu so

ugotovili, da izpostavljenost stresu povzroči spremembe v zgradbi, raznolikosti in številu črevesnih

mikroorganizmov. Mikrobne združbe v črevesju pod vplivom stresa postanejo manj raznolike, poveča se število

škodljivih mikrobov, kot so klostridiji, zmanjša pa število koristnih mikrobov. Imunolog Michael Bailey je s poskusi

pokazal, da breje opice, ki so bile izpostavljene stresu, rodijo mladiče z majhno količino koristnih mikrobov, kot so

laktobacili in bifidobakterije. Psiholog Simon Knowles iz Avstralije je ugotovil, da blato študentov v stresnem času

izpitnih rokov vsebuje manj laktobacilov kot v času, ko niso pod stresom, denimo na začetku študijskega leta.


Vse bolezni koreninijo v črevesju


Če združimo zgornji dejstvi, da stres najprej načne ravnovesje mikrobioma (črevesna mikrobiota) in proizvodnjo

celične energije energetsko zahtevnih celic (celice črevesne sluznice), nam hitro postane jasno, da rek, po

katerem vse bolezni koreninijo v črevesju, še kako drži. Z rušenjem črevesne flore in slabenjem črevesnih epitelnih

celic se prej ali slej začne začarani krog težav. Porušena črevesna mikrobiota in energetsko oslabljene črevesne

celice, ki ne »tesnijo« dobro, ne zmorejo več optimalno opravljati svojih nalog. Med posledice tega spadajo slabo

prebavljanje hrane, pomanjkljivo vsrkavanje hranil, zmanjšana imunska obramba, vdor toksinov, škodljivih

mikrobov in neprebavljene hrane skozi puščajoče črevo, škodljivo razraščanje kandide in še kup drugih težav, ki

izvirajo iz tega. Raziskovalci ocenjujejo, da je takšno stanje krivo za nastanek 80 odstotkov obolenj!

Da se ne bi ujeli v začarani krog posledic stresa, ga je treba čim prej in čim bolj celostno obvladati. Prav zato je

vedno dobrodošlo – če že ne kar nujno – krepiti črevesno floro in podpirati dragocene celične elektrarne. Pri tem

so v pomoč mlečnokislinsko fermentirana živila (kefir, sirotka, kimči, jogurt, mlečnokislinsko fermentirani zelenjavni

sokovi …), večstopenjsko fermentirani pripravki, kakovostni probiotiki, antioksidanti (ekološko sadje in zelenjava,

začimbe, vitamin C, resveratrol …) in vse drugo, kar pomaga razstrupljati telo. Tako večstopenjsko fermentiran

eliksir z 31 sevi učinkovitih mikroorganizmov obnavlja mikrobiom in obenem podpira celične elektrarne. Na

Univerzi v Leipzigu so z in vitro mitohondrijsko analitiko dokazali, da tak pripravek tudi za petkrat poveča

nastajanje energije (ATP) v mitohondrijih. Raziskava, ki so jo opravili na Inštitutu za celično biologijo v Schongauu,

pa je pokazala, da poleg tega za 60 odstotkov zniža raven oksidacije, torej gre za odlično podporo celičnim

elektrarnam.

108

(1 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

Tukaj boste redno obveščeni o aktualnih dogodkih s šamanskim bobnom, ki jih društvo Pesem duše že 7 let zapored redno organizira.

Podrobnosti meditacije s šamanskim bobnom & Prijave: http://www.pesem-duse.com/meditacija-s-samanskim-bobnom

wink

109

(409 odgovorov, vpisanih v Razno)

cool <3 yess

Sikstina, čeprav se morebiti počutiš iztrošeno, temu ni tako. To je izkušenje, modrost, ki si jo tvoje bitje nabira. Pri tem je lahko počutje utrujenosti ali izčrpanosti, a le zato, ker potekajo globoki procesi, ki tudi zahtevajo svojo energijo in čas.

Pozdravljena Flower.

Kadar je oseba razdvojena, se lahko v mislih vrne v trenutek, ko se je razdvojila - v tvojem primeru je to izkušnja s fantom - in predela, prediha celotno izkušnjo in vse občutke v zvezi z dogodkom oz osebo. Za pomoč ti je postopek transformacije: http://www.pesem-duse.com/forum/topic58 … acije.html

Pozdravljena krenforum.

Razmišljanje, analiziranje in predvsem življenje s pozornostjo v glavi iz dneva v dan je pretežen problem sedanje družbe. Ljudje kot da so nekako pozabili, kako se izklopiti, utišati misli in preusmeriti energijo in zavest iz glave nazaj v telo.

Kako umirimo misli?
* Z redno aktivnostjo v naravi, še posebej takšno, kjer se telo preznoji ali mora aktivno delati (tek, pohod navkreber, kolo, rolanje, nordijska hoja ....) - da se tok misli preusmeri iz glave v telo.
* Z redno aktivnostjo, kjer je poudarek na koordinaciji telesa - da se pozornost iz misli preusmeri v gibanje telesa - tai či, či gong, joga, ples, plavanje ...
* Z zavestnim sproščanjem: savnanje, masaža, razvajanje ...
* Z meditacijo: https://www.pesem-duse.com/meditacija-linija-hare

Če se oseba v življenju že dolgo ne zna več sprostiti, naj ne pričakuje čudežev po prvi meditaciji ali po prvi aktivnosti. Namreč potrebno je "prevzgojiti" svoj način delovanja, prevzgojiti celično "razmišljanje", tok misli usmeriti v tisto smer, v katero še trenutno ni navajena (v telo, v doživljanje telesa, v občutke). Tako kot se na primer tujega jezika učimo postopoma, tako tudi ta "novi način razmišljanja telesa" osvajamo postopoma. 

Glede magistrske si poglej, za koga jo potihoma delaš - ali zase, za potrditev okolice, za potrditev od staršev ... namreč podzavestno te priganja, kakor te jaz zaznam, občutek po popolnosti - da se vse naredi v skladu s pričakovanji oz v določenem roku, ki ga je za pričakovati (ali od okolice, staršev oz drugih avtoritet ...), skratka da moraš biti "pridna punčka".

Glede službe - tukaj moraš sama začutiti ... kaj ti je storiti. Če bi jo pustila, ali imaš dovolj sredstev za preživetje, da si lahko privoščiš odhod iz službe in iskanje druge. Ali imaš plan B, drugo službo ali celo drugo kariero na vidiku? Si pripravljena spustiti vse, kar trenutno imaš, da slediš novi karieri? Katere odgovornosti se lahko rešiš v službi, ali se lahko izpogajaš za višjo plačo, če imaš več obveznosti? Kaj je tvoje strateško mesto, s katerega se lahko pogajaš - tvoja znanja in sposobnosti, zaradi katerih ti dajejo takšne obveznosti in si iz tega vidika nepogrešljiva za podjetje? No, tukaj ti bi pa miselna analiza prav prišla, da zavestno napraviš analizo svojega stanja v službi in kaj lahko ti narediš, da se boljše počutiš v okvirju službe in ljudi, ki so v njej.

Hvala ti Nina <3 Čudovito je videti razcvet človeka, ko najde notranji mir in si postavi temelje, najde svetlobo na koncu tunela. smile <3

114

(409 odgovorov, vpisanih v Razno)

<3 Hvala

No, komot ga lahko, da bo res držalo, praznujemo še 19.3.. wink  cool

Debika, pozdravljena.

Na energijski ravni se pri tebi zazna jeza in obtoževanje same nase. Lahko ti drugače to občutiš, jaz to zaznavam, kot da si ne dovoliš prepustiti se življenju, ampak zahtevaš od sebe popolno delovanje, lahko si celo v razumu daješ previsoke cilje. Ker le-ti praviloma niso doseženi (saj življenje ne ponuja popolnosti), se nato pokaže jeza in obtoževanje. Poleg tega pa se začuti močna potreba, ugajati drugim - najti pri njih priznanje. To dvoje se vleče od mame in od prednic, kot si že sama rekla. 

Na vrhu foruma najdeš postopek za transformacijo, skozi katerega lahko ozavestiš in predelaš. Oz. če imaš svoj postopek, da skozi svoj postopek ozavestiš in predelaš ugotovljene vzroke.

116

(0 odgovorov, vpisanih v Razno)

Tudi letos bo v Planici potekalo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in verjamemo, da ste že malce nestrpni, vsaj mi smo v veselem pričakovanju. Letos si športno popoldne napravite malce drugače. Namesto s kavča si lahko z malo sreče skoke ogledate kar v živo. cool  smile

Društvo Pesem duše podarja 2 vstopnici za ogled smučarskih skokov v Planici, za sobotno tekmo – 25.3.2017.

Vas zanima, kaj morate storiti?

117

(409 odgovorov, vpisanih v Razno)

Čeprav je Valentinovo nekako označeno kot "ameriški praznik", pa njegov prihod razen Ljubezni naznanuje nekakšen neuraden začetek pomladi, vse toplejše žarke sonca, sramežljivo zelenitev jeseni zasajenih njiv, prve popke, prve cvetlice, ptičje petje .... Vsaj jaz tako čutim Valentina. Vse se začenja počasi prebujati. Počasi, morebiti neopazno, ampak zagotovo, se začne prebujati narava. Na Gregorjevo, ki je naše - slovensko Valentinovo, pa se ta pomladna energija zaljubljenosti razlije čez vso deželo. Se z razlogom ptički ženijo. smile

Zato vam želim čudovito Valentinovo, ki ga je pospremil tako zaželen sonček. <3 smile

Moje sožalje za izgubo. Čuti pa se mir na obeh straneh in sta osvojila s partnerjem lekcijo, katero vaju je prišla naučiti z boleznijo. <3

119

(1 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Odgovor sem napisala malo bolj na široko, saj imam občutek, da bom še komu odgovorila.

Petruška, sistema v celoti ne boš spremenila sama, lahko pa ga začneš spreminjati pri sebi. Prav tako je jeza na zdravnike ali na sistem samo olje na ogenj, ga ne pogasi.  Pri tem je zelo pomembno pogledati na obe strani objektivno - ena stran je mamica ali oseba, ki nekaj da na svoje zdravje ali zdravje otroka in ji ni vseeno ter se želi o tem pogovoriti z zdravnikom. Druga stran pa je zdravnik, ki vsak dan sprejema na desetine oseb, od katerih je določen odstotek takšnih, ki vstopijo v njegovo ordinacijo z odnosom, da vedo več od njega in "pametujejo" po svoje. Prav tako se veliko staršev ujame v iskanje najbolj zdravih in popolnih rešitev za zdravje otroka (v nekaterih primerih takšen odnos že meji na odvisnost od zdravja) in s tem upravičeno ali ne, pritiskajo na zdravnike, ki tako postajajo lahko "gluhi" za resnične težave. Vsakdo ima pri sebi prav, mamica s skrbjo za otroka ali zase in zdravnik, ki opravlja svojo sulžbo. A vsak je v prvi vrsti samo človek. Kaj lahko storiš ti kot mamica ali oseba, ki pride k zdravniku, da bodo izkušnje z njim lepše?

V tvojem biopolju se najprej zazna prepričanje "jaz sem več vredna kot drugi" - vzorec je vezan na osebni in duhovni razvoj. Zakaj ti ravno zdravniki ta vzorec ven bezajo, pa je lahko vezano na podzavestno agresijo in strah do zdravniškega sistema, bolnic, zdravnikov, lahko tudi to avtoritet. Pri tem se lahko usmeriš v otroški spomin, vezan na bolnice ali zdravnike, ki ti je pustil ta strah ali nelagodje do bolnic.

Predlagam ti, da predihaš doživete izkušnje jeze in frustracije, prav tako strah iz otroštva in prepričanje in napolniš svoj odnos do zdravstvenega sistema z ljubeznijo, sprejemanjem in spoštovanjem.

Naslednjič, ko greš k zdravniku, ti predlagam, da najprej skozi pogovor začutiš (to lahko vsakdo začuti, v katero smer gre pogovor - ali je pogovor strogo resen ali je bolj sproščene narave ali se celo zdravnik sam dotakne katere od alternativnih možnosti za zdravje), koliko je zdravnik odprt za sprejemanje takšnih podatkov, kot so vegetarijanstvo, umetna barvila ...

Ko v sebi razrešiš vse, kar sem ti predlagala, da razrešiš in je odnos med zdravnikom in tabo še vedno enak, potem je čas, da razmisliš o zamenjavi osebnega zdravnika?

Vem, tako iz lastnih izkušenj kot izkušenj drugih, da obstajajo zdravniki, ki jim je mar za pacienta in se da z njimi pogovoriti tudi takšne zadeve, kot jih gor opisuješ. Nekateri celo sami predlagajo komplementarna orodja za celostno pomoč k zdravju. Vendar je potrebno najprej v sebi razrešiti odnos do zdravstvenega sistema in do zdravnikov, da goljufajo, da ne poslušajo, da so zmanipulirani, da jim je vseeno itd.

120

(9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Pri svetovanju ali na delavnicah velikokrat ponavljam eno in isto stvar večkrat. Od začetka vodenja skupin sem se sama sebi na trenutke zdela kot pokvarjena plošča, vendar če gledam nazaj, je to pomemben del predajanja znanja. Nekdo mora slišati večkrat isto stvar, da se mu res "usede", kot radi rečemo. Lahko 100x slišimo nekaj, a 101. se nam bo zgodil "aha" moment in bomo dojeli v srcu, kar smo prej slišali samo v umu. Tudi na Akademiji sem že večkrat slišala od Ustvarjalcev, da so šele po letih dela na sebi in poslušanja istih vzorcev ali prepričanj, en dan dejansko "slišali" in so takrat zmogli razrešiti.

Če nekdo sliši ali prebere isto stvar od različnih ljudi, pa je za njega še toliko boljše, saj lahko druga oseba napiše isto stvar z drugimi besedami, katere mogoče bolj ležijo ali se lažje usedejo tisti osebi.

Zato NOB-Eden, kar pogumno napiši, kar začutiš. wink

121

(9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Soncee, dobrodošla na forumu.

Jaz sem ti svoj vidik videnja že opisala na mail, kamor si mi pisala. Sedaj pa lahko še drugi dodajo svoj nasvet, kar začutijo ob pismu.

Tema je bila preusmerjena v forum Vprašanja in nasveti (admin)

122

(8 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Zdravo nina, pri tebi se začuti močno obsojanje v mislih in jeza, ki izhajata iz nezadovoljstva s sabo in svetom. Jaz ti predlagam, da pogledaš, kaj se ti je v življenju in v odnosih dogajalo v času par mesecev pred začetkom pojavljanja migren. Tam lahko najdeš vzrok za nezadovoljstvo in posledično hudo obsojanje in jezo. Ne kaže se ali je jeza vezana samo na nase ali še na koga drugega. Čuti pa se, da jeza ni bila nikoli izražena ali pokazana, se je pa kopičila in jo gojiš v sebi, vzrok pa je glavobol.

Lejanna, pozdravljena in dobrodošla na forumu.

Kadar mačka nenadno zboli, pogine ali odide, lahko pride učiti ljudi nenavezanosti. V takšnih situacijah se ena ali več oseb zelo naveže na mačko in vanjo vnaša ljudska čustva. Kaj je v tem škodljivega, se postavlja vprašanje? Navezanost na nekaj je oblika odvisnosti. Navezanost nima nobene zveze z ljubeznijo in odnosom. Mačko lahko ima oseba rada iz vsega srca in ima z njo čudovit odnos, brez da je nanjo navezana. Nenavezanost se čuti tako, da žival ne smatramo kot človeka, temveč spoštujemo njeno živalsko dušo - je ne želimo počlovečiti. Seveda se lahko igramo z njo, se pogovarjamo z njo, vendar jo venomer čutimo in obravnavamo kot žival z njeno živalsko dušo, ne kot majhnega človečka. Psi so pri tem bolj tolerantni, mačke pa dokaj hitro reagirajo. Prav tako živali nagonsko začutijo prihod novega člana v družino - kako pri tem reagirajo, je odvisno od njihovega karakterja in karakterja lastnikov. Pri pregledu biopolja nisem nič posebnega zaznala, pišem ti pa, kaj je možno ob nenadni bolezni. Na tebi je, da v duši sama začutiš in prideš do odgovora.

Če začutiš, da je pri vaši mački kaj na tem - da sta s partnerjem preveč navezana nanjo in sta jo imela prej kot otroka, lahko mački pomagaš energijsko tako, da jo pri postavljanju v axis mundi povežeš z njeno prvinsko energijo - kolektivno zavestjo vseh mačk (duša vseh mačk), postaviš vsakega od vaju s partnerjem v lasten axis mundi si predstavljaš, da ste vsi trije ločene celote, med vami pa se preteka brezpogojna božja ljubezen. Pri tem v mislih povlečeš iz mačke vso vajino energijo, skrb, čustva. Prav tako njeno energijo, ki je v vajinem biopolju, vrneš njej nazaj. V mislih jo  postaviš nazaj na mesto mačke.

To lahko narediš energijsko zanjo, kaj pa se bo mačka v svojem instinktu odločila, da ukrene, je odvisno od nje. Lahko pa še vedno date pregledati bulo in si razjasnite, kakšnega izvora je bula in kaj mačko čaka v prihodnosti.

Upam, da sem ti pomagala malo osvetliti zadevo. Javi, kako je šlo in če se čuti sprememba.

V tvojem biopolju, kakor te jaz začutim, se ne nahaja želja prekiniti in razrešiti odnos s to osebo, temveč želja biti s to osebo združena. Zato lahko zavestno narediš vse in še več, ampak dokler se ne soočiš z resničnimi čustvi do njega, so vsi poskusi, da ga spustiš iz življenja, bolj klavrni. Kot da del tebe upa in čaka, da vama bo usoda "mila in naklonjena" in se mogoče kdaj zbližata - in zaradi tega del tebe vztraja v tem. Prav tako si si spletla že neke vrste prihodnosti s to osebo, sedaj pa te to mori, ker ta prihodnost ni več na vidiku.

Imaš več opcij, za katero se boš odločila, pa imaš popolno svobodo.

Ali se odloči v sebi da želiš biti z njim, prekineš tihe sanje o prihodnosti z vama in to prihodnost in odločitev sedaj iz oblakov preliješ na zemljo - uresničiš z vsem svojim bitjem. Ga kontaktiraš in izliješ svoja čustva in mu poveš, da zapuščaš moža in želiš biti z njim.

Ali se odločiš, da je za vaju končano in se posloviš od mogoče zveze z njim nekoč v prihodnosti ali v preteklosti, narediš čez to "zvezo" križ in se s celim svojim bitjem odločiš za življenje z možem in družino.

Ali tretja opcija - da v duhu obstaneš še naprej "na dveh stolčkih" in še naprej deluješ razklana med mogočo usodo z njim in resnično zvezo z možem. Ta razklanost, omahovanje ti povzroča ves ta kaos. Ko se boš odločila za eno opcijo, ti bo energija sledila in zmeda se bo končala.

125

(24 odgovorov, vpisanih v Umetnost)

Ena od vrhunskih oddaj Ways of Seeing z Johnom Bergerjem, ki spregovori o goloti ženske v umetnosti. Golota žensk v zgodovini zahodne umetnosti služi predstavitvi gole kože ženske kot pasivnega objekta poželenja za opazovalca. Njena prava ženskost in njena aktivna vloga v svoji lastni goloti sta v ozadju, glavna vloga ženske v zahodni umetnosti je (bilo) ustvariti poželenje opazovalca.

Takšna predstavitev golote nima v svoji biti nobene povezave s pravim počutjem ženske v njeni ženskosti, njene prave gole lepote, kako ženska resnično dojema samo sebe in svoje telo.

John Berger odlično predstavi svoje mnenje: "Biti nag (naked) pomeni biti sam svoj. Biti gol (nude) pomeni biti opazovan v svoji goloti od drugih in ne biti prepoznan zaradi tega kar si, ampak biti objekt opazovanja."

The Way of Seeing