Iskalne možnosti (Stran 10 od 12)

  :prst:  :prst:  :prst:

:prst:  :prst:  :prst:  :srcek:

:srcek:  :srcek:   

Tele lekcije glede zaupanja so res vseprisotne ... trenutno (zadnje leto, zadnje mesece) se vsem, ki jih poznam in rabijo (rabimo) dokaze, da je treba zaupat dogaja točno to.

Večkrat se spomnim na zakon privlačnosti, da je treba najprej bit v določeni vibraciji emocionalno in potem šele lahko srečamo tisto, kar res privlačimo ... težka finta, ampak pogosto se zgodi ko se res 'vdaš' v situacijo (v smislu, da veš, kaj hočeš, pa ne veš kako do tja, samo resnično čutiš, 'kaj bi') naenkrat pridejo vse tiste stvari, ki jih res rabiš, in potem jih tudi vidiš...morda včasih enostavno tako dolgo nekaj 'meljemo' ravno zato, da potem znamo prepoznat stvari, ki jih drugače ne bi videli ali znali cenit ... tako, da tale relativnost časa itak prinese vse tako dokazano, kot rabimo videt. Res je najpomembnejše ozavestit in se odpret za tisto, kar rabimo ... namen je noro močno orodje, če se ne omejujemo z načinom, kako to pride .... 

Aja, pa še en, ko je ravno začetek sezone:

zelene šparglje (gojene) na pari pokuhamo, ali pa v vodi cca 5-7 min
lahko v kombinaciji z bučkami ( sploh na pari sta fini skupaj)
prelijemo z malo limoninega soka in olivnega olja ter damo ščepec sezamovih semen ... super.

Opcijsko par kapljic sezamovega olja in sojine omake (PAR KAPLJIC), dobi tak nek ... azijski moment.

Ta recept je najprimernejši s temi omenjenimi šparglji, divji so premočni in imajo premalo strukture, beluši pa so pregrenki.
Če ne želimo, da se nam razkuhajo, jih na režemo na 3-5 cm dolge koščke, potem damo najprej betke kuhat za 5 min, vršičke pa dodamo na koncu, 3 min ... in je vse ravno prav skuhano :-)

Hallo Isis, we have a Crisis 

Hvala, bom upoštevala  :srcek:  :prst:

Z notranjimi nagibi je po mojih opažanjih tako, da delujejo le, ko so ljudje res v stiku s sabo in po možnosti fino razstrupljeni. Drugače so ti notranji vzgibi pogosto rezultat uma in ne nujno zdravih nagnjenj, ampak raznih navad, psiholoških potreb, fizičnih potreb, ki niso realne, ampak navidezne in podobno...vsakodnevno imamo ljudi na diagnozah in zelo pogosto je, da imajo radi stvari, ki so zanje neprimerne, včasih celo škodljive. Po drugi strani pa jih veliko tudi reče 'saj sem že sam pogruntal, da mi ne paše' oz. 'sem vedel, da to ni dobro zame'. Bistveno je torej, če so ljudje res v stiku s sabo, ali samo mislijo, da so :-)

  :prst:  :prst:  :prst:

kuhano in toplo je vedno ok, sploh zjutraj...jaz pogosto tudi narežem jabolke na kolobarje in jih rahlo popečem na gheeju ali podušim, toliko, da se segrejejo in malo pokuhajo, potem jih pohladim, dam čez žličko medu ... zame je to primeren jesenski, zimski in pomladanski zajtrk ... (ghee ni za vse primeren v večjih količinah, za veliko nas pa  )

Jaz nimam občutka, da je to domača hrana. Zame je domače tisto, kar zraste v radiju 50 km ... recimo. Ali 100. Že mandarine se mi ne zdijo domače, kot se gorenjcem kakiji zdijo eksotični ... domače je pač, kar raste okoli hiše 

Meni absolutno meša štrene...

A lahko samo pripomnim, da iz vidika ajurvede hladna hrana in sokovi niso primerni na tešče 

To so odlične stvari, samo bi jih morali piti med obroki, prvi in zadnji obrok dneva pa bi (razen morda poleti, oz. ko je izjemno vroče) morala biti topla. Naš prebavni ogenj je zjutraj namreč nizek in je taka hrana, pa čeprav tekoča in sveža, naporna za telo - sploh, ko je polna klorofila, ki je težko prebavljiv. Predstavljajte si npr. žerjavico, ki jo želite razplamteti, tudi nje ne polijemo z mrzlo tekočino, ampak damo nanjo stvari, ki spodbudijo delovanje na nežen in prijazen način. Tako je s prebavnim ognjem. Zjutraj bi prvi obrok moral biti topel in lahek, pa čeprav majhen: pest/skodelica kaše, kosmičev, nekaj tekočega, hranljivega in lahko prebavljivega, lahko tudi topla rezina kruha. Potem čez kako uro pa lahko jemo surove stvari, ko je naša prebava že v polnem teku. Takrat je naš prebavni ogenj visok in je kos večjim naporom z lahkoto. Surove stvari je dobro jesti posebej - torej ne v istem obroku s kuhanimi- torej med obroki. In surove zelenjave in sadja ni dobro jesti po 17h oz. poleti po 19h. Zvečer je dobro jesti juhe in druge nežne, bolj utekočinjene zadeve. Tako optimalno pomagamo prebavi. Potrebno je tudi paziti, da so te stvari na primerni temperaturi, ker mrzle stvari niso primerne za noben želodec (sploh presne sladice itd) je dobro dati malo prej ven iz hladilnika. V naravi redko jemo ledene stvari in pozabimo, da je to stres za naš organizem. Morda nam trenutno prija, ampak dolgoročno to povzroča zrak v telesu, kar ne pomeni nujno samo, da dobimo vetrove, pogosto se nabere med organi, v sklepih ... to so potem tiste bolečine, ki jih ni videti na nobenem rentgenu ali ultrazvoku, nas pa vseeno zvija v področju prebavil Vprašajte kakšne starejše ljudi, kako to gre, pa boste videli.
Kar se banan tiče so pa v našem okolju skoraj brez izjeme enostavno nezdrave, ker so pobrane v neprimernem času in med transportom in skladiščenjem (večinoma je to povezano z zastrupljanjem živil) zgubijo še tisto malega, kar bi lahko dobrega prišlo do nas. Jejmo bi morali skratka sezonsko hrano čimbolj lokalnega izvora.

Ok, se opravičujem za vtikanje, samo morala sem to povedat, da ne bo kdo rekel, da niste vedeli 

P.S.
Kaj pa je razlika med blenderjem in mikserjem?

Ker se vložene stvari vlagajo v kis ... in ker se tudi za vse procese kisanja uporabijo glivice. Tako so torej v vseh vloženih stvareh in v kisu glivice. In ko imamo probleme z glivicami se odrekamo vsemu, kjer prežijo na nas  Lahko pa jemo stvari vložene v olje ali slano vodo....

Bojana, pomembno je, da se zavedaš, da vsak človek deluje v skladu s svojimi trenutnimi sposobnostmi. Če je to duhovni učitelj, ki zlorablja svoje znanje in pozicijo, je to njegova slaba karma - ne dovoli, da postane še tvoja. Razumeš, kaj mislim? Njegova odgovornost je, kako deluje, tvoja pa, kako na te stvari reagiraš.

Očitno si bila v nekaterih odnosih zelo ranjena in nič ni narobe s tem, če se malo umakneš in zaceliš svoje rane. Ni pa ok, da si v tem zaprtem položaju očitaš kaj je s tabo narobe, ker se tako postavljaš v vlogo žrtve in naprej privlačiš ljudi, ki ti bodo dokazovali, da si žrtev in nevredna tega in onega (in da si'kriva'). Če si se zaprla vase, kot praviš - potem izrabi to obdobje in poskušaj res poskrbeti zase. Vzemi si čas, zaceli se, z ljubeznijo, potem pa počasi naprej - najprej s tistimi, ki jim zaupaš, potem boš počasi lahko bila bolj odprta tudi za tiste, ki jih še ne poznaš. Ampak ključna lekcija je, da začneš zaupat sebi. To pa vadi na majhnih stvareh. Če razviješ svojo občutjivost in intuicijo, boš lahko zaupala sebi, preverila sama kaj ti pravi občutek glede človeka, ki ti stoji nasproti, glede situacije v kateri si...itd.

Iz širšega vidika ima omenjeni človek torej prav - sami smo krivi za vse, kar pustimo, da se nam dogaja. Problem je, ko to ugotovimo, da smo naredili napake - in se obsojamo. Takrat se zaciklamo v nek krog, ki ga moramo najprej prekinit, da lahko kaj naredimo. Nikakor namreč ne moremo spremeniti sebe na bolje iz vidika in čustvovanja obsojanja. Če ti življenje nazorno kaže, da si se pustila postavit v pozicijo žrtve in te nekako usmerja preko spoznanj, kje so stvari, ki rabijo spremembe, potem je pomembno, da to storiš, ampak z ljubeznijo do sebe.

Najprej pridi torej do te točke, da se ne boš počutila kriva za svoje napake/lekcije in da ne boš jezna nase, ker si pustila da si bila prevarana itd...ker si skratka zaupala. Zaupanje je dobra kvaliteta, ampak včasih nas življenje mora sesut, da spremenimo tisto, kar nas dela ranljive (v tvojem primeru je bilo zaupanje morda posledica pretirane naivnosti, ki je lahko npr. nepripravljenost jemanja odgovornosti zase ali posledica slabe samopodobe itd..- pozor! - tukaj ne govorimo o tebi, želim ti dati samo primer, kako lahko pride do tega).
Razmisli skratka, kaj se rabiš naučit iz teh situacij in ko boš pripravljena, boš lahko kaj spremenila.

Kar se tiče karmičnih zadev ti bo pa kdo drug povedal.
Jaz samo vem, da ljudje ne moremo spremenit stvari iz napačne pozicije čustvovanja  :srcek: 

Mene pa zanima, zakaj me skoraj vsakič, ko želim kaj objavit, sprašuje za glavno mesto Slovenije in kako se oglaša krava in koliko je 1+1 itd ... teh vprašanj je po 4, 5... in se počutim kot kak hacker 
Ali se to vsem dogaja, je normalno in čemu je potrebno toliko zaščite ...? 

hihi tole z mravljami drži kot pribito 
jaz sem živela v bloku s faraonkami, in to v pritličju, pa sem se zmenila z njimi, da jaz to ne bi, da ne rabijo povsod lazit, da če so lačne naj grejo na en kruh in to je to. in jih dejansko ni bilo, samo 1, 2x letno mali obisk, ostali blok pa je norel.
no, edino v weleda kreme so mi hodile kdaj, ko sem pokrovček odprla so ble notri 2-3 mravljice, redno ... mora že bit dobra krema 

jaz mislim, da je bilo premalo joda v nekaterih povojnih obdobjih, ko je bilo veliko bolezni povezanih s ščitnico itd ... in je bil to problem celostne slabe hrane, ne samo joda v soli, zato so pač dodajali jod v sol, da ljudje ne bi zbolevali za golšavostjo. (več tukaj http://nesoli.si/index.php?option=com_c … Itemid=1). Dejansko so ljudje včasih (praljudje, da tako rečem) jedli bistveno manj slano, ampak so pa dobivali veliko mineralov na druge načine ... v povojnih časih so ljudje bili shirani in neprilagojeni za ta manjko mineralov in so se pojavljale bolezni ....zdaj mislim, da ne rabimo dodajat joda, ker imamo vse drugo na voljo in hrana kot taka nudi dovolj, če solimo brez joda. Itak jod dobimo hočeš nočeš v vseh slanih stvareh, ki jih ne kuhamo sami doma ... in sem prepričana, da je tega dovolj, že če greš 1x tedensko ven na juho ali poješ nekaj sendvičev je povsod jodirana sol  Za fluor pa ne bi vedela ... baje ga je v sloveniji premalo, pa ga ne dodajajo vodi zaradi prevelikih stroškov, zobne paste za otroke pa so kot sem razumela namenoma za otroke, ker imajo bistveno nižjo vsebnost fluora kot za odrasle in niso nevarne oz. delajo tisto, kar menda morajo - ščitijo zobe... v velikih količinah, kjer se dodaja v vodo v mnogih državah po svetu pa so bili problemi z zastrupitvijo ... stvar odločitve posameznika torej.

Jaz uporabljam tole sol. Je morska, nejodirana, brez dodatkov. Nemleta in nerafinirana. Dobi se jo tudi v večjih mercator centrih, ali pa po spletu. Verjetno morska sol ni več tako zdrava, kot je bila, ampak mene himalajska ne povleče ... imam rada bolj lokalne zadeve, če se le da. Pa okus mi je blazno všeč, včasih jo dam celo malo v vodo...in potem je kot mineralna voda, samo brez mehurčkov. Dodajat jo moraš po kuhanju, ko je hrana hladnejša, pa mlet z lesenim terilnikom. Logika gospoda, ki jo prideluje (je sicer iz Slovenj Gradca) je ta, da jodirana sol naredi okus soli bolj slan, kar pomeni, da hitro mislimo, da je dovolj slano, v principu pa istočasno ne dobimo dovolj mineralov in elektrolitov. Če sol ni dodatno jodirana, pa soliš kolikor res rabiš, ker ti okus sam pove. On trdi, v nasprotju z vso uradno medicino, da smo slovenci 'podsoljeni'      http://www.zdravasol.si/salesalute/

Glede postenja, ker je že več ljudi omenilo, da se ne uspejo 'popolnoma' postit: ne vem, od kje ideja, da je (ekstremno) postenje avtomatično dobra stvar. Ljudje smo različni, tudi naši presnovni sistemi, skoraj vsak od nas je drugačen in res je, da je treba dati telesu možnost, da se spočije in tudi razstrupi, vsekakor pa popolni post NI primeren za vsakogar in NI se potrebno silit z njim več, kot je nujno potrebno za kakšno posebno situacijo. Za določene tipe konstitucij je celo nevaren. Zato prosim tako jejmo (kot se postimo) po pameti  :srcek: