Iskalne možnosti (Stran 2 od 12)

Ne govorim o tem, kaj pomeni kandida v smislu bolezni ali psihološko-čustvenih vzorcev, ampak o novo našlem znanstvenem dokazu, da (mikro) organizmi komunicirajo med sabo ... in jaz zaznam to povezavo včasih v telesu, ampak ne znam ubesediti točno, kaj se dogaja...

Nekaj sem razmišljala, pa ne vem, kam dat, in dam sem, ker se omenja kandido  !

Včeraj so objavili nove znanstvene raziskave (Univerza Aberdeen) o tem, da rastline komunicirajo preko zemlje. Če npr. ena zazna neko ogroženost ali je napadena, sporoči drugi. To so dokazali tudi japonski znanstveniki s paradižnikom. Za gobe to ni nič novega, ker se tako pogovarjajo že od vekomaj. Tudi druge rastline pa zdaj dokazano komunicirajo preko zemlje in sicer ravno preko fungusa v zemlji.

Misel, ki se mi je utrnila je: kaj bi to lahko pomenilo, da tudi kandida v našem telesu poskuša z nami komunicirati?
Pa je ne razumemo, ker nismo paradižnik?

Šalo na stran - seveda vse bolezni in stanja nekaj sporočajo, ampak zanimivo se mi zdi, da se kandida pojavlja zelo pogosto in je zelo nejasen njen vzrok, včasih je dolgotrajna, in morda nam res kaj posebnega sporoča, kar ne znamo razbrati. Če kdo dobi kakšno povratno informacijo iz smeri kandide, bo zelo zanimivo !

Konec koncev je to bitje, ki je fungus in ni ne rastlina, ne žival, ne bakterija ... samo po sebi zelo drugačno. Je za raziskat, mogoče ...

Za nami je drugi aprilski mrk, tokrat sončni in v znamenju bika. Bik v osnovi prinaša željo po materializaciji vsega, kar smo pred tem ustvarjali na miselni in idejni ravni. Prinaša tudi neko bolj končno željo po jasnem ovrednotenju naših nematerialnih zakladov in prioritet.

Na eni strani torej želje, ki se jih zavedamo bolj kot kadarkoli, na drugi strani možnosti, vmes pa …?

Popolnoma je naravno, in predvsem potrebno, da ta kontrast med željo in zmožnostjo najprej zelo močno začutimo. Najprej je navadno obdobje kaosa, frustracije in močnega notranjega pritiska. Brez njega ne more biti jasne odločitve in posledično dejanj. Ljudje smo bili ta mesec pogosto nekako postavljeni v situacijo, kjer smo bili primorani opaziti čimveč nenavadnih in neprijetnih stvari v naši realnosti. Te poskrbijo, da je frustracija dovolj močna in se rodi želja po konkretnem premiku.

S tem, ko bomo kolektivno še nekaj tednov precej globoko v obdobju retrogradnega marsa v tehtnici, se ta premik zdi na trenutke nemogoč. Tehtnica ni najboljši zaveznik, ko je treba stopiti v akcijo in ne spodbuja spontanih in jasnih premikov. En del bi šel najraje na okope v boj za pravo stvar, drugi del pa išče mir in ravnotežje, ki bi prineslo najbolj pravične in mirne rešitve za vse vpletene. Tudi na osebnem nivoju tako bik kot tehtnica iščeta mir. Če želimo prizemljiti svoj notranji mir, ga najprej rabimo dobro spoznati, začutiti in ga počasi integrirati v svoj vsakdan.

Kaj naj torej s tem stanjem? Konec maja se bo mars premaknil ‘naprej’ in takrat bomo veselo in skorajda primorano šli vsak v svojo pravo smer. Vseeno pa nam to obdobje manj aktivnega marsa prinaša določena spoznanja. Morda so se zgodile stvari, ki nam dajejo nova zaupanja v pravičnost in upanje v nove možnosti kolektivnih povezovanj. Morda smo opazili, da odvisnost ni isto kot med-odvisnost, ali so-odvisnost, ki je temelj kvalitetne družbe in ključna za dobro povezovanje. Morda smo se naučili sprejeti, da se medsebojno potrebujemo in da s tem ni nič narobe. Morda končno razumemo, da ima vsak od nas določene kvalitete, ki koristijo vsem skupaj. Morda smo bližje temu, da se nam svita, kako svoje lastnosti uporabiti za boljše delovanje sebe in skupnosti. To niso majhne stvari, kljub temu, da se nam včasih zdi, da se nič ne premakne, se naša spoznanja krepijo v nas in počasi prehajajo v dejanja.

Vsak mlaj prinese odličen čas za planiranje in usmerjeno delovanje v prihajajočem mesecu. Tokratni je skupaj z mrkom, v biku, kar prinese ugodno klimo za razmišljanje o družini, vrtu, spremembi ali nadgradnji poklica. Tudi lastna vrednost in naši senzualne in fizične ter estetske potrebe bodo osvetljene.
Mrk je imel na kozmičnem nivoju lepo podporo s strani vladarjev komunikacije in transformacije. Ko stvari skomuniciramo, jih lažje udejanimo in spremenimo.

Vsak mrk nekaj osvetli, in ta nam zagotovo lahko pomaga, da dokončno izločimo vse, kar ni vredno našega truda in najdemo način, kako priti tja, kamor želimo biti. Naslednjega pol leta imamo čas, da se stvari počasi premaknejo. Poudarek je na počasnosti, kajti biku se nikoli ne mudi. Medtem, ko vztrajno koraka proti svojemu cilju, zna uživati v vsakem obroku, lepem dnevu in v izbrani družbi.

Bikovo načelo je ‘take it easy’. Mogoče pa za vse nas najbolj velja: Take it easy, but take it anyway !

REALNOST SPREMEMBE

Tekom življenja se vsi slej ko prej srečamo z željo po spremembi. Spremenimo pa lahko samo to, kar obstaja v naši realnosti. Če v naši realnosti določene stvari ne opazimo, ta za nas ne obstaja, ne glede na to, da je morda v istem prostoru z nami. Prav tako za nas ne obstajajo stvari, ki jih zanikamo. Enostavno jih ne vidimo.

Če na primer ne sprejemamo tega, da smo agresivni do avtoritativnih oseb, tega ne moremo spremeniti. Razlog za to je npr. učitelj, ki nam je v osnovni šoli storil krivico in se od takrat vsakič, ko smo v stiku z avtoritativno osebo, do njih obnašamo agresivno. Šele s tem, ko ozavestimo svoja čustva, jih lahko povežemo z našim obnašanjem in tako razrešimo preteklo past, v katero se ujamemo ob vsaki podobni situaciji.

Naša čustva so vedno odsev naših zavednih ali nezavednih misli, prepričanj. Dokler ni misli, ni želje. Dokler ni želje, ni emocije. V stik s čustvi pridemo najhitreje, če opazujemo svoje telo. Tam najlažje vidimo, kako se počutimo. Ko nas zapeče želodec, nas stisne v črevesju, nas zadrgne v grlu, nam vzame sapo, dobimo krč v pleksusu ali nas preplavi toplo ugodje – vse to so fizične manifestacije naših čustev v obliki občutkov. Ko te občutke povežemo s situacijami, v katerih se porajajo, lahko prepoznamo, kaj resnično mislimo.

Pogosto si nezavedno lažemo, da bi se zaščitili, ali vsaj zavijamo naše občutke v raznovrstne razlage, ki odložijo soočenje. Pogosto tudi sami sebe presenetimo, ko uvidimo, kaj si mislimo o sebi. Če smo zadovoljni s tem, kar občutimo, seveda ne rabimo ničesar spreminjati.

Vsekakor pa velja: šele ko stanje sprejmemo, lahko začnemo spreminjati našo pot v smeri proti tistemu kar želimo.

Govorila sem že o tem, zakaj afirmacije ne delujejo, in to je glavni problem na tej poti. Afirmacije lahko delujejo šele, ko verjamemo, kar govorimo. Ko sprejmemo stanje, s tem sprejmemo lastno realnost in si odpremo možnost za spremembo. Takrat se ne upiramo temu, kar je, ampak smo v skladu s tem, kar je (karkoli že to je). Dokler ne sprejmemo, smo odmaknjeni od tega, kar je in iz razdalje nikoli nimamo moči za spremembo.

Razlog za to je, da je edina moč našega delovanja v sedanjem trenutku. Naša afirmacija mora za nas torej pomeniti realno možnost, takrat ji lahko verjamemo. Če si želimo bogastva, nima smisla, da si govorimo, da smo milionarji, če globoko v sebi mislimo, da toliko dobrega ne zaslužimo. Če pa mislimo, da lahko v naslednjem letu povečamo svoj mesečni prihodek za recimo 300 eur, in je to realno za našo prespektivo, takrat afirmacije lahko delujejo. Takrat pospešijo naše delovanje in nas postavijo bližje vibraciji, ki si jo želimo, ker jo priznavamo.
Sprejemanje stanja je zelo pomembna osnova za našo pot k sreči, kajti le tako se sploh odpremo za nove možnosti. Dokler se upiramo temu, kar je, smo stalno v stanju notranjega trenja. Upor veča notranjo napetost, zmanjša energijsko prevodnost (podobno kot pri elektriki) in in tam skladiščimo veliko ujete energije.  Napetost pa je stanje stalnega čustvenega konflikta. To je razlog, da nas zanikanje utruja in si podzavestno vedno želimo povedati resnico – in sprostiti ter uporabiti to energijo. Kar bi morali iskati na poti ‘k sreči’ je namreč pot najmanjšega upora, ki je osnova za vsak energijski pretok. Pretok je lahko v obliki fizičnih postopkov materializacije (konkretno delovanje) ali miselnih tokov, ki so predhodnik fizični realnosti.

Energija v naravi vedno potuje po poti najmanjšega upora, zato tudi govorimo o tem, da gremo ‘s tokom’. Tok tu ni mišljen kot rečni tok, za katerega govorimo, da ‘samo mrtve ribe plavajo s tokom’, ampak kot energijska pretočnost, ki sploh omogoča naše delovanje.

Zato je najpomembnejši korak, da sprejmemo našo realnost, pri kateri je najlažje ogledalo svet okoli nas. Opazujmo, kako se ljudje odzivajo na nas, kakšni so naši odnosi in koliko energije porabimo za to, da naše življenje lepo teče in kako se pri vsem tem počutimo? Vsi živimo svojo, individualno realnost, in če bi jo želeli spremeniti, jo moramo najprej sprejeti.

:-)

ZAKAJ AFIRMACIJE NE DELUJEJO

Afirmacije niso nič drugega kot misli, ki jih ponavljamo zavestno. Ne glede na to, ali to delamo potiho ali na glas, pred ogledalom ali pred spanjem, naj bi nam prinesle dramatične spremembe v naši samopodobi. Večinoma pa se to ne zgodi. Nekajkrat zagreto ponovimo, potem pozabimo, vztrajamo nekaj dni in kmalu je vse po starem - na nizko samopodobo pa dodamo novo plast neuspeha.

Tako si dodatno potrdimo slabo samopodobo. To je eden izmed razlogov, zakaj so ljudje, ki so po razmišljanju zelo stvarni, tako alergični na učitelje duhovne rasti in tehnik, ki naj bi spremenile naše življenje.

Afirmacije ne delujejo zato, ker same od sebe ne morejo imeti nobene moči za spremembo, če mi ne verjamemo v to, kar govorimo. Ideja, da 'če laž dovolj pogosto ponovimo, postane resnica', se udejanja le poredko, večinoma kot oblika iluzornega mišljenja, ki se spremeni v miselni vzorec, ki potem postane čustveni in komunikacijski problem.

Izjema je kolektivni nivo, kjer v primeru, ko veliko posameznikov vloži veliko energije v neko idejo, to skupaj bistveno hitreje udejanijo, ker se medsebojno podpirajo v tej ideji in se tako dvom, s katerim se sicer redno ukvarja posameznik, nima prilike zakoreniniti. Čas sicer pokaže trdnost te ideje, ampak na kolektivnem nivoju je vedno kdo, ki v neko idejo verjame in jo podpira. Osebni nivo deluje drugače in bolj občutljivo.

Paradoks je, da slaba samopodoba nastane na podobni osnovi, kot pozitivna afirmacija - ko nam je nekdo nekoč v otroštvu, ali drugi občutljivi življenjski fazi, dal vedeti, da nečesa nismo vredni in to vztrajno ponavljal.

Razlika je v tem, da so te ideje vcepljene v rani mladosti padle na zelo plodna tla in se bohotno in globoko razrasle v naši podzavesti. Če jih zdaj, kot odrasel človek, ki zavestno želi prevzeti odgovornost za svoje počutje, želimo zamenjati, moramo te stare ideje najprej izkoreniniti. Nalagati nove ideje na vrh starih v tem primeru ne more obroditi sadov. To je kot bi vrgli pest semen na že bogato prerasel vrt. Nekaj bi zraslo, ampak večina semen ne bi prišla do dovolj hranilnih snovi, da bi uspela preživeti. Hrana za te ideje pa je naša čustvena naravnanost, ki temelji na naših mislih o sebi. Vedno hranimo tiste ideje, ki so najbližje naši čustveni vibraciji.

Najprej moramo torej stare ideje odstraniti, da naredimo prostor za nove. Afirmacije ne delujejo, dokler nimajo prave podlage – v prevodu to pomeni, da moramo razčistiti s starimi idejami in potem jih šele lahko nadomestimo z novimi.
Stare, nekoristne ideje o sebi lahko izkoreninimo, vendar jih moramo najprej prepoznati in opazovati, kako delujejo. Nekatere so kot rastline dvoletnice, ki potem, ko jih odstrižeš veselo poženejo na drugem koncu vrta – oziroma na drugem področju našega življenja. Tako kot plevel so tudi te misli polne planov za preživetje, zelo se jih namreč oklepa naša podzavest, ki ni ravno nagnjena k spremembam. Rada se počuti varno v starem, pa čeprav ni prijetno ali ne prinaša sadov, ki si jih želimo.

Novosti so vedno sprejete nezaupljivo, ker tako delujejo naši obrambni mehanizmi.

To je razlog, zakaj ponavljanje 'pozitivnih misli' samo po sebi popolnoma brezplodno, razen v trenutku samem, ko jih govorimo. Takrat nam trenutno dvignejo vibracijo, dobro se počutimo, ker smo podprti z namero, da delamo nekaj 'dobrega zase'. V trenutku, ko zaključimo, pa se ne zgodi nič. Naša vibracija nas vrne v tisto realnost, ki ji verjamemo, zato ne pomaga, da si pred ogledalom govorimo, da smo pogumni ali lepi, če je dejansko naša temeljna motivacija za vsakodnevno delovanje npr. ta, da si ne zaslužimo pohvale, ker smo v službi neuspešni, ali da je v redu, da nas partner ne spoštuje, ker pravzaprav nismo dovolj pametni.

Začeti moramo drugje – ne z afirmacijami, ampak z raziskovanjem, zakaj pravzaprav mislimo o sebi to, kar mislimo.
Ko to odkrijemo, smo miselno in čustveno skladni s svojo frekvenco in tam lahko najdemo odgovore, s katerimi začnemo delati spremembe.

S soncem in današnjim mlajem v ovnu smo resnično začeli astrološko novo leto. To je trenutek, ko se na nek način prerojevamo in zelo primeren čas za to, da se povežemo s svojim pogumom. Dobro bi bilo, da ugotovimo kdo točno smo ter kaj je naš namen delovanja v obdobju, ki prihaja. Spremembam kar ni konca, in zato je pomembno, da sodelujemo z njimi.
Pred nami je namreč astrološko zelo intenzivno obdobje, ki bo trajalo cel april (takoimenovani T-kvadrat ali veliki križ, kjer se na nebu v napetem odnosu srečajo Uran, Pluton in Jupiter). Tako se bomo težko skrivali za starimi strukturami in maskami, ker bodo srečanja med plutonom in uranom na eni strani, ter jupitrom na drugi, močno namigovala na to, da je čas, da se poruši tisto, kar nam več ne služi in naredi prostor za nekaj novega. Tudi lunin in sončev mrk bosta sodelovala v tem obdobju globoke in neizbežne preobrazbe. Kaj je tisto novo? To bo jasno kasneje, novosti bosta prinesla in ustalila uran in čas. Zdaj pa je dober trenutek za naš lastni izraz.

Kaj bi želeli, če nas ne bi nič omejevalo? Kaj bi počeli in kako bi delovali, če ne bi bilo omejitve s strani financ, vsakodnevne rutine, družine, ustaljenih odnosov, fizičnega stanja našega telesa, vsega, kar je razlog in včasih izgovor, da sprememb ne naredimo?
Mlaj v ovnu vsekakor vabi k drznim idejam, ki so pomembne že zato, da ozavestimo naše globoke želje, zdaj je čas, da se zasejejo sanje. Naslednja obdobja bodo ponujala naravne, kozmične in zemeljske 'filtre' za to, kaj se bo resnično zgodilo, ampak zdaj ni pomembno, kaj je realno možno, pomembno je, da vemo, kaj si mi resnično želimo. Kaj želi naš notranji/višji jaz? Kaj je tisto, čemur želimo v prihodnosti posvečati energijo? V tem obdobju lahko na idejnem nivoju intenzivno ustvarjamo lastno prihodnost. Ko trdno vemo, kaj želimo, lahko tudi v divjih in napornih časih vedno najdemo podporo znotraj sebe in se včasih celo presenetimo, ker zmoremo več, kot smo si mislili.
Kaj pa kolektivno?
Jupiter v raku podpira in širi ter odpira naše skupno čustveno telo, da lažje integriramo vse spremembe in najdemo neko novo, primernejšo celost. Mars-bojevnik v tehtnici še vedno sporoča, da je primeren čas, da smo bolj pripravljeni zagovarjati pravice drugih, biti pošteni in da je primeren trenutek, da spustimo svoje strahove in se kdaj tudi postavimo za koga drugega - za ljudi, živali ali kraje na zemlji, ki potrebuje našo pomoč in zaščito.
Če razmišljamo brez meja, kreativno, celo drzno in neustrašno, ter delujemo prijazno in humano, imamo veliko možnosti za uspeh. Tudi aprilsko srečanje velike trojke na nebu, ki je kozmični klic k akciji, bomo tako znali kar najbolje uporabiti za lastno in skupno rast in dobrobit.
Najtežja je pot iz uma v srce, a ko prispemo, vemo za vedno, kdo smo.

:-)

Danes poteka zadnja polna luna astrološkega leta. Še vedno smo po soncu povezani z vodo, ampak luna v devici ne bo imela nič proti, če si vzamemo čas, da se med plavanjem obrnemo na hrbet, se zastrmimo v nebo in raziščemo, kateri je tisti, čisto naš del večnosti. Kajti devico zanima, katero je naše delo v tem skupnem oceanu nezavednega.
Kaj ta 'kaplja', s katero upravljamo samo mi, želi od nas, in kaj lahko storimo zanjo?

Lastnosti telesa so zakodirane v DNK, lastnosti duše pa v dimenziji življenjskega namena. In ta naš svet vsekakor potrebuje ljudi, ki vedo, kaj je njihov namen. Ki vedo, kaj želijo in ki delujejo iz iskrene, čiste, globoke notranje želje.

Polna luna v znamenju device spodbuja naše aktivno iskanje ali izražanje tega, kar smo. Beseda 'virgin' včasih ni pomenila samo spolno nedotaknjene ženske, ampak je predstavljala prosto žensko, tako, ki je v vseh smislih neodvisna. Poleg tega je edino zodiakalno znamenje, ki je predstavljeno z žensko. To je ženska, ki je gospodarica svojega življenja in svojega namena. Svobodna ženska. Polna luna v devici nas podpira pri tem, da jo najdemo v sebi, ne glede na to, katerega spola smo.

Imeti tako svobodo v odnosu do drugih istočasno pomeni, da obstaja velika sposobnost samokontrole in sprejemanja odgovornosti. Pomeni, da nam drugi ne morejo krojiti življenja, ampak smo sami prevzeli odgovornost za to, kako reagiramo nanj. Temnejšo stran te (samo)kontrole srečamo, ko preraste v potrebo po perfekciji. Pogosto se zrcali tudi v potrebi po perfekciji nekoga drugega. Polna luna v devici pa nam lahko pomaga ozavestiti, osvetliti tako razmišljanje. Lahko nam pomaga videti razliko med tovrstno kontrolo, in med tem, kako uporabimo lastno nepopolnost na najboljši možen način. Gre se za stik z globokim razumevanjem človeških pomanjkljivosti in istočasno darov.

Ta stik nam pomaga najti lastne talente, s katerimi lahko služimo skupnosti karseda koristno. S tem najde skladno točko z aktualnim sončnim znamenjem, ribami, in tako je nasprotje uravnoteženo. Zato je ta luna primerna za jasno in konkretno evaluacijo vseh vrst aktivnosti, ki jih imamo spravljene nekje v ozadju, morda razmišljamo o njih že celo zimo in si jih želimo, a se jih še nismo lotili. Podprla bo tudi čisto pravo pomadansko čiščenje našega doma, telesa, misli, ali čustev. 'Zdrav duh v zdravem telesu' je vsekakor nekaj, kar ta luna močno zagovarja.

Koneckoncev prihaja pomlad, sonce bo šlo v novo znamenje in treba je pripraviti teren za nove začetke vseh vrst. Treba je ločiti koristno od nekoristnega, narediti analizo lanskega leta in se pripraviti na nov astrološki krog … tako stvarno in logično razmišlja devica. Devica ni nujno čistunska, rada pa naredi prostor za tisto, kar je potrebno. Čarobnost device je ravno v tem, da zna poskrbeti za to, da stvari 'tečejo'. To pa imajo rade tudi ribe - in vsi ostali !

Hvala, Zoran    :rose: !!!

Draga duša,

se bom obregnila predvsem v zadnji, astrološki del. Kar je gospod povedal je razlaga, ni pa razlog. Predvsem ne spremeni dejstva, da se je tvoja duša utelesila na tem svetu z določenim namenom - prerasti danost, ki je položena v zibelko.
Astrologi prepogosto interpretirajo rojstno karto kot nekaj, kar je fiksno. To je približno tako, kot bi rekel, da iz divje jablane lahko zraste samo divja jablana. Kar je res, če jablano zasadimo iz peške in pustimo popolnoma pri miru poganjati po svoje, tam nekje na obronku gozda. Če pa jablano cepimo, lahko dobimo iz nje zelo veliko različnih stvari. Za začetek lahko dobimo kvalitetnejšo sorto katerekoli plemenite jabolke. Potem so tu še nektarine, kutine itd. Najboljše marelice, recimo, zrastejo iz cepljenje slive. Sadjarstvo na stran pa je z nami zelo podobno. Značilno za vse uspešne ljudi je namreč, da imajo zelo 'težko' natalno karto. Kar seveda pomeni, da so se ukvarjali s svojimi slabostmi, jih spremenili v svoje darove, pogosto nevedoč, da je to iz danega skoraj 'nemogoče' - oziroma prav zaradi tega. Toliko o tvojem trojnem raku - naj ti bo osnova, ne pa kazen ali izgovor .

Kaj pa so sposobnosti razcvetenega znamenja raka, ki aktivno živi svoje osnovne danosti? Velika senzibilnost, smisel za umetnost, izjemna domišljija, sposobnost, da se drugi v njihovi družbi počutijo domače, sproščeno, velika sposobnost kreiranja intimnosti in varnosti za druge, toplina, domačnost, občutek varnosti, pogosto dobra povezava s podzavestjo, komunikacija preko sanj … itd itd.

Prva naloga pa bi zate bila (rakica ali ne), da se odločiš izstopiti iz vloge žrtve. Poglej in preveri, kaj ti ta pasivnost prinaša. Če traja že desetletje, imaš nek notranji razlog, da jo gojiš. Imam na sumu, da se počutiš varna v tej 'nedejavnosti' in da ti to na nekem nivoju ustreza. Dobro bi bilo, da preveriš, zakaj ti to ustreza.
Ko to najdeš, predelaj po postopku, ki je tu na forumu na voljo in večkrat opisan. Lahko pa dodaš tudi kaj svojega, kar ti ustreza, imam občutek, da bi tebi ustrezalo fizično čiščenje (veliko dihanja, potenja, skozi šport ali savno).
Potem predvsem iskreno, res iskreno, sprejmeš odločitev, če želiš kaj spremeniti ali ne. To je samo med tabo in - tabo. Nihče drug se v to ne bo vtikal. In nikamor se ti ne mudi.
Veliko ljudi se v tem obdobju hočeš nočeš odpira za svoje prave potenciale, ker čutijo, da ne morejo več živeti v laži oziroma kot nekdo, ki je izbral svoje življenjske aktivnosti zaradi napačnih razlogov ( želje drugih, starši, okoliščine … itd). Zdaj se ti je očitno začelo dogajati to, da bi rada nekaj spremenila, in to je pozdrava vredno. Tudi zate velja, kar je že Ninja pisala in Urška - predvsem sprejmi sebe in svoje stanje točno takšno, kot je. Odpri se zavestno za to, kaj bi rada. Pusti, da informacija pride do tebe, v svojem času in na svoj način. Zagotovo jo boš prepoznala. Potem sprejmi odgovornost za svojo odločitev, če jo boš sprejela. In začni delovat.

Občutek 'ne spadati v svoje telo' pomeni, da se nisi sprijaznila s tem, da imaš na tem svetu in v tem življenju neko določeno nalogo, ki si si jo sama izbrala in ki na prvi pogled ni privlačna. Lahko ga spremeniš, ko boš ozavestila, kakšna je tvoja naloga. To je pa nekaj, kar moraš storiti sama, drugače ne boš verjela, da je res. Terapevti ti lahko samo pomagamo, te podpremo, po forumu ali v živo … ampak raziskava je vedno tvoje delo - in veselje

Lahko ti zagotovim, da je vredno težavnosti, kajti, ko odkriješ, zakaj si na tem svetu (in to sploh ne rabi biti nekaj zelo kompleksnega ali težavnega), se srečaš z veliko radostjo svojega življenjskega namena.
Strah so vedno samo vrata, ki vodijo točno tja, kjer je odgovor na naše želje.

Srečno    :prst:

Lejla živijo,
da še jaz pristavim skodelico pripombic in opažanj k modrim besedam ostalih pred mano -

iz tvojih besed veje ogromen občutek nemoči. Kot si že sama opazila, veliko stvari že veš, in torej ni največji problem v tem. Vedeti vedno več in imeti občutek, da ne moreš ničesar spremeniti je še bolj naporno, kot vedeti eno stvar, in se je lotiti. Saj zdaj že vidiš, kam taco molim, ne?
Priporočam ti, da se LOTIŠ ene stvari, in tam vztrajaš. Ozavestiti dejstvo, da se svet vrti v nekem svojem ritmu in z zakoni, ki nam niso vedno dostopni, še manj pa jasni, je del zgodbe, ko se učimo sprejemati vse te stvari, ki se izražajo kot takoimenovane 'nepravice'. Krivične smrti živali, nepotrebno trpljenje ljudi, ki ne zmorejo spremembe, ali niso nič krivi za svoje stanje itd itd - in na koncu lastno trpljenje pri zasičenosti informacij in vedenj, s katerimi ne znamo narediti premika.
Moja prababica je rekla, da ko imamo zmedo v duši, moramo urediti svoje telo, in obratno. Nekaj je na tem, živela je skoraj 100 let, je že vedela, kaj je govorila .

Tudi za prizemljenost bi ti pomagalo delo s telesom - zato bi ti rekla čisto preprosto: najdi šport ali telesno aktivnost, ki ti je blizu, in vztrajaj v rutini. Na dolgi rok ti bo prineslo veliko drugih spoznanj in predvsem tudi sposobnost to udejaniti. (Na primer: prekoplji vrt, če ga imaš, delaj z njim eno leto, pa ti bo veliko stvari jasnih …)

Razlika med nekom, ki svoje probleme pozna, in nekom, ki jih reši je samo v eni stvari - v delovanju.
Gre se za učenje potrpežljivosti in pot malih korakov, ki je pot materializacije na tem svetu.

Potrpežljivost pa ima dva vidika - en vidik je čakanje, ki je pasiven in ne prinese dosti, ker je nemogoče, da bi.
Drugi je vztrajanje, ki je popolnoma drugačen. Lotimo se nečesa in vztrajamo. To je AKTIVNI princip potrpežljivosti in ta je tisti, ki prinese rezultate. V bistvu je manj pomembno to, kaj delamo, kot to, da delujemo.

Skratka - naredi majhen korak, tisti, ki ga zmoreš in veš, da je v pravi smeri, ter vztrajaj na poti. Ukvarjaj se s sabo, čisti lastni prag, vse emocije, ki jih doživljaš na poti ti govorijo edinole o sebi - in če se držiš tega, se bo zagotovo kaj premaknilo. Spotoma boš dobila odgovore, ker tako to gre v življenju - življenje je proces. Ko ga živimo, ga sproti ustvarjamo in istočasno ozavestimo, da je samo sebi namen. Smisel življenja je življenje samo.

Srečno    :prst:

Mlada luna je vedno čas za začetek. Današnja je v znamenju rib, zato je usmerjanje tega impulza rojstva morda najbolje izkoriščeno, če se povežemo s kolektivnim nivojem - in to na svoj, čisto oseben način. Naša 'kozmična naloga' je najti in spoznati svoje sanje, tako, da jih lahko uresničimo. Takrat lahko zasije in pade na pravo mesto tudi naš osebni kamenček v mozaiku vesolja, pomemben ravno zaradi svoje majhnosti, ki pa je popolna, ko je na svojem mestu.

V tem duhu ribjega mlaja je transcendenca blizu in naravna, mistične dimenzije so takorekoč oprijemljive. Istočasno se bo tudi merkur v vodnarju začel danes spet pomikati naprej. Če smo se v februarju spraševali o pomembnih stvareh, je to vsekakor priložnost za prenekateri 'aha' trenutek, vizija lahko počasi postaja jasnejša, čistejša in podprta z globoko notranjo modrostjo.

Ta konec tedna nam daje priložnost, da se predamo tistemu toku, kateremu želimo pripadati, in za katerega vemo, da je pravi. Občutek, ko je luna podprta z neptunom in soncem v istem znaku, je občutek, da sanjamo svoje sanje. Ko je ta v trigonu z jupitrom, pa so to sanje, ki se poskušajo uresničiti .

In ta konec tedna se tem sanjam odpirajo vrata.
Potrebno pa je delo, ker se sanje ne znajo uresničiti čisto same. Z marsom in saturnom, ki bosta takorekoč nekaj trenutkov za zgoraj omenjenim stanjem ubrala retrogradno pot, postaja slika jasnejša: to delo bo predvsem notranje narave. To je takorekoč kozmični klic po resetiranju.

Prihaja čas, ko je pomembno, da krmilo svoje ladje modro usmerimo v pravo smer. Marsov ego, njegovo strast, ukazovalnost in impulzivnost lahko malo pozabimo, ker nam ne bodo v pomoč v tem trenutku, ko se moramo naučiti zaupati morju samemu: ribjim, duhovnim energijam, ki nas vodijo modro in pravilno, če jim bomo v tem obdobju znali prisluhniti. Tudi neptun, kiron in sonce so trenutno vsi v tem znamenju in imajo že nekaj časa pomembna sporočila za nas, ki se, čisto podvodno, brez večje drame, a z vztrajnim pritiskom, poskušajo prebiti na gladino.

Neptunova energija ne kliče po aktivni izgradnji, ne da nam takega zaleta, kot mars, temveč je take vrste, ki nas povleče k sebi, kot vodni tok. Tako obdobje je zato najbolj primerno za to, da dodelamo predvsem svoje sanje in ideje. To je naravno stanje pred 'rojstvom', predno se fizično telo našega namena manifestira. Delo torej ne bo toliko produktivno v iniciranju projektov, temveč bolj v izgradnji vizij in načrtov za novo.

Če nismo v stiku s svojimi sanjami, notranjim bistvom in duhovnim telom sebe, se bomo v realnosti vsakdana počutili precej zgubljeni, če bomo na zemeljski način želeli kontrolirati dogodke, ker bo to verjetno dosti težje izvedljivo. Vabilo ribje energije je k zaključevanju starih načinov, pustimo, naj ocean odnese iz obale v svoje globine vse, česar več ne rabimo. To je popoln krog življenja, na katerega nas spomni mlaj v ribah, ki nas globinsko pripravi na nove začetke.

To je trenutek, ko vesolje zadrži dih, predno se rodi novo življenje, istočasno pa je na  duhovnem, čustvenem in idejnem nivoju že del začetka samega.

Planet neptun je s svojo vodno prisotnostjo prinesel dež   
Sonce je namreč že nekaj dni v znamenju rib, ki so zadnje bolj introvertno obdobje predno pride vsesplošni pomladni vzbrst. Retrogradni merkur (še vedno) dodatno podpira tovrstne aktivnosti notranjega vpogleda in povezovanja z globokimi osebnimi področji, ki se jim trenutno bolj posvečamo. Na nek način bo celo letošnje leto nenavadno polno retrogradnosti, kar kaže na kozmično nalogo samo-spremembe, ki je zelo jasno nakazana tudi s potrebami skupnega, zunanjega sveta. Zato je toliko primernejše, da ta čas, ki je tudi z naravo podprt, in zato najbolj primeren, posvetimo notranjemu stiku s svojimi kozmičnimi resnicami.

Ribe predstavljajo skupek celotne palete vseh znanj celotnega kroga zodiaka, skupni ocean vseh voda, in zato so naš veliki notranji modrec in zdravilec. Če se bomo potrudili, bomo 'na vodi začutili', kje so stvari, ki nam delajo zgago in jih lahko tudi odpravili. V obdobji rib so nam torej dosegljivejše pomembne informacije, če se zanje odpremo in vsaj malo pobrskamo. Spomladi bo več dogajanja prineslo tudi več motenj, pa čeprav morda prijetnih. Takrat se bo vsekakor težje soočati s temami, ki iščejo našo pozornost. Pred nami je miren čas, primeren za negovanje intuicije in stika z našim notranjim bistvom, ki je sicer stalno dosegljivo, vendar pa ga zaradi hrupa okoli nas težko slišimo. V teh deževnih mirnih dnevih, pa je prilik za brskanje po sebi dovolj in tudi okoliščine so idealne za tako početje.
Kakšno dobro knjigo v roke, prisluhniti glasbi, obnoviti katero od starih znanj … to svetujejo ribje modrosti.