651

(45 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

naty je napisal/a:

Res bi bila vesela kakšnega nasveta glede tega, zakaj ne morem najti službe za življenje

Nevem če je smiselno dodati še to, da si ves čas vizualiziram da dobim službo/delo in tudi kakšno delo ter se pri tem prav tako čustveno tako pripravim, torej občutek veselja in sreče včasih mi uspe začutiti tudi občutek evforije.

Zanima me, ali si vsaj malo pravilno razlagam? Je kaj takega sploh možno? Kljub vsemu pa me zanima, kako pravilno usmerit izražanje želje oziroma potrebe da dobim službo, plačo in da bom zadovoljna s službo in plačo.

Pozdravljena Naty, dobrodošla na forumu
naprej ti priporočam, da odpustiš besedo služba, ker jo tvoja podzavest prepozna, kot služenje – da moraš služiti, oziroma se na tak način povezuješ s suženjstvom in je tukaj razdor med podzavestjo in zavestjo. Priporočam ti da se odpreš za delo.

Druga stvar je, da te ne podpira v delu tvoj višji jaz, ker ti na tak način koristi, da imaš več časa zase.
Naredil sem ti podporo, ki se ji lahko odpreš, če želiš (samo odpiram se) in se po meditaciji (lahko uporabiš vodeno meditacijo linija hare, ki je na prvi strani) odpri in se pogovori s svojim višjim jazom(višji jaz je posrednik med tabo in Absolutno zavestjo) povej mu namen kaj si želiš in dovoli, da te podpre v tvoji nameri.

Da boš zadovoljna z delom in plačilom, je potrebno, da imaš ti zadovoljstvo v sebi, preden iščeš to od zunanjih dejavnikov (delo, plača), ker ti stvari od zunaj prinesejo samo trenutno zadovoljstvo. Zato se odpri, da se v tebi zbudi zadovoljstvo in ga poskusi občutiti.

ar3ka je napisal/a:

mene pa zanima znak česa so polne vrečice pod očmi (nabuhli podočnjaki). Sploh če je stanje konstantno, in sicer že od malega (se pravi ni posledica premalo spanja, prepite noči, jokanja..)

To sprašuješ zase ali nasplošno?

nekaj mezanima je napisal/a:

Glede prihodnjiž življenj (čeprav se s tem ne želim ubadati) me zanima, kako je s tem, ali si lahko krojiš prihodnja življenja..recimo da ti uide da pomisliš na kaj slabega, in zdaj imaš neka strah, da ne bi mogel sčistiti tega kar bi lahko šlo v prihodnje življenje....vem, neumno vprašanje, malce čudno, vendar upam da razumeš...
Skratka zanima me, tudi če na kaj slabega pomislim - torej ne želim komu škodovati, ali lahko vse sčistimo nekako v tem življenju, da ne bi kaj nosila naprej...

Misli in čustva krojijo naše življenje v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ko se združi misel s čustvi se ta lahko zelo hitro udejani. Dokler je prisotna samo misel in ni čustvene podpore se ta večinoma ne udejani, ker je lahka kot veter, ko pride in gre.

Na primer:
Bojimo se da nam ne bo uspelo opraviti izpita in to tudi čutimo, nas mrazi,.. – ko to misel tudi čutimo na telesu, takrat je velika možnost da do nje pride, ker je energija čustev usmerjena v neuspeh in potem to dobimo. Enaka je tudi za druge stvari, kot je jeza, nezadovoljstvo, žalost, skrbi,..

Tiste misli, ki so čustveno podprte je zelo velika možnost, da se uresničijo sedaj ali v prihodnosti, lahko tudi v naslednji inkarnaciji in to je zelo dobro da se tega osvobodiš, še posebej če je prisoten strah, ker je drugače ta energija usmerjena na tisto kar nočeš in takšna realnost tudi živiš – tisto katero nočeš.

Če je pa misel samo prehodna, kot je na primer ko greš v trgovino in je več izdelkov različnega proizvajalca, pa rečeš tega računalnika nočem, ker je npr.: take barve, oblike,.. ali pa se takšna prehodna misel pojavi glede nas, bližnjih, izpitov,.. in gre – taka se ne uresniči, ker ni čustveno podprta.

Ko negativna misel samo pride in se ne ukvarjamo z njo je prehodna kot veter, tista pa ki je podprta s čustvi in to misel čutimo ali vidimo (si predstavljamo), takšna je pa moteča.

Sama negativna misel ni nevarna, če je spustimo skozi in o njej ne razmišljamo, ko pa začnemo o temu razmišljati, takrat se pa pojavijo težave.

Priporočam ti, da začneš meditirati, ker meditacija umirja misli in se lahko osvobodiš negativnih misli, ter se odpreš pozitivnim – tistim ki so dobre zate in druge.

654

(15 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

DELAVNICA SAMOPODOBA IN ŽELENA TELESNA TEŽA


Samopodoba in želena telesna teža je delavnica, ki je namenjena vsem, ki hočete izboljšati svoje telesno, čustveno, miselno ali duhovno samopodobo.

Ljudje, ki imajo težave s prehranjevanjem ali z lastnim videzom, si velikokrat tega ne želijo priznati. Že priznanje sebi, da obstaja težava, je velik korak naprej do rešitve.

Delavnica je namenjena vsem, ki imajo težave s slabo samopodobo, samozavestjo, so obsedeni z videzom, slabimi mislimi, težava s čustvi, doseganjem rezultatov (odvisnost od športa, kontrola prehrane, obsedenost s shujševalnimi sredstvi ali dietami …), imajo težave s prekomerno telesno težo in/ali trpijo zaradi prehranjevalnih težav (anoreksija, bulimija, prenajedanje, volčja lakota …).

Na delavnici se uredijo predvsem podzavestni odnosi, ki jih imamo do sebe na področju telesne, čustvene, metalne in duhovne samopodobe. Postavijo se trdni in dobri psihični, duhovni in čustveni temelji, ki so nujni za doseganje želene samopodobe in želene telesne teže.

Za delavnico ni potrebnega predhodnega znanja ali izkušenj z delom z energijami.


Program:

Izboljšati svoje telesno, čustveno, miselno ali duhovno samopodobo.
Marsikdo, ki ima težave s težo / prehranjevanjem / slabo telesno samopodobo, nosi v sebi določene podzavestne programe, ki mu ne dovolijo, da bi svobodno zadihal in si pridobil takšno podobo, ki si jo zavestno želi imeti.

Te škodljive programe ali prepričanja je lahko pridobil v otroštvu, skozi odraščanje, lahko pa jih je prinesel karmično v to življenje.

•    Na delavnici se bomo vodeno spustili v svojo podzavest ter omejujoče podzavestne programe ozavestili, transformirali in se odločili za nove programe, ki so v resničnem skladu z nami in nas podpirajo, ne zavirajo.

•    Naučili se bomo, kako dosegati ugodno počutje v lastnem telesu.

•    Naučili se bomo, kako spremeniti stare omejujoče navade.

•    Pridobili bomo novo zavedanje o sebi in svojem telesu, ki temelji na samospoštovanju in ljubezni do sebe.

•    Naučili se bomo, kako lahko na sproščene in zanimive načine dosežemo želeno telesno težo.

Delavnica temelji na bogatih izkušnjah in znanjih, ki so že več let preverjena v praksi: karmična diagnostika, theta healing, skalarni valovi (rekonekcija), šamanizem, zdravljenje z barvami, zdravilne rastline in hrana, delo s subtilnimi ravnmi človekovega energijskega polja.

Stvari se na etičen način učijo preko duše, srca, ter individualnega kanala. Vsa teoretična znanja izpeljemo v praksi.

Vse znanje na delavnici se na etičen način prenaša tudi telepatsko, tako da se lahko takoj začuti razlagana snov ali praksa.


Delavnico vodita terapevta naravnega zdravljenja Zoran Zavor in Urška Korun.


Prijave in informacije na: pesem.duse@gmail.com ali 070-824-799

655

(15 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

SAMOPODOBA

Samopodoba je del naše osebnosti, ki se oblikuje od našega otroštva in vpliva na občutke lastne vrednosti. Samopodoba je skupek posameznikovega doživljanja sebe, tistega kar mislimo, čutimo, reagiramo, lastnem videzu, doživljanju; ne glede na to, ali je pozitivno ali negativno, ter od tega kako mislimo in čutimo, da nas doživljajo drugi.

Za dobro samopodobo je značilno, da smo samozavestni, verjamemo vase, pozitivno mislimo/čutimo, smo zadovoljni, srečni, izpolnjeni, imamo moč narediti tisto,  kar želimo ...

Za slabo samopodobo je značilno, da se počutimo slabo, neizpolnjeno, smo v strahu, skrbeh, krivdi, v depresiji, stresu, napetosti, negativno mislimo/čutimo in skozi te občutke doživljamo svet.

Primer pozitivne - negativne samopodobe:

»verjamem v svoje sposobnosti – ne verjamem v svoje sposobnosti«
»mislim, da lahko – mislim, da ne zmorem«
»dovolj sem dober – nisem dovolj dober«
»to si zaslužim - tega si ne zaslužim«

V obeh primerih imamo prav, ker je to realnost, katero živimo.

Primer pozitivne naravnanosti:
»Pretekel sem že pol poti in mi je ostalo samo še pol poti do cilja.«

Primer negativne naravnanosti:
»Pretekel sem šele pol poti, daleč še imam do cilja/nikoli ne bom prišel do cilja.«

Z našo naravnanostjo si sami določamo svojo usodo in življenje, ter s tem vplivamo na svoje počutje. S pozitivno naravnanostjo smo sposobni krojiti svojo usodo in jo tudi spreminjati, z negativno pa smo ujeti v usodo in v vse tisto, kar nam je usoda namenila, oziroma kaj so nam namenili določeni omejeni programi, ki jih nosimo v sebi.

Dokler smo na negativni strani, dopuščamo da omejujoči programi živijo in krojijo življenje, ki naj bi pripadalo nam – ali ni to žalostno?

Dobro je vedeti, da vsak človek živi drugačno življenjsko zgodbo in scenarij ter da ima vsak človek v sebi moč da spremeni negativne misli/občutke v pozitivne in želene.

Vrednost vsakega posameznika je v njemu in njegovi edinstvenosti in vsakdo lahko le zase ve kaj je najboljše zanj. 

Bodi to kar hočeš biti in bodi svoj najboljši prijatelj.

656

(56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Glavni namen meditacij pa je, da se družimo, poglobimo v sebi stik z najvišjo zavestjo, spoznamo svojo notranjost in vzpostavimo ravnovesje, odplahnemo negativnosti in škodljive vzorce in z močjo skupine ustvarimo večji premik v boljše življenje.

Vabljeni ste vsi, ki vas zanimajo take dejavnosti - izkušnje z delavnic ali z meditacij niso pomembne, saj se meditacija odvijala v sorazmerju s stopnjo zavesti zbrane družbe. Zaželeno je, da ste v sebi pripravljeni napraviti premik na boljše, se po potrebi osvoboditi negativnosti, aktivirati sposobnosti in vzeti odgovornost za življenje v svoje roke.


Prijave obvezne na: pesem.duse@gmail.com, 070-824-799

657

(11 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Valčika je napisal/a:

Ampak, ta neprijetnost v prsnem košu in stegnih ter rokah je tako nepopisno moteča, da enostavno ne zdržim v tem položaju (na hrbtu). Moram se obrnit na bok ali na trebuh in potem mi tudi koncentracija pade na 0 smile . Bistveno manjši je ta občutek, če sedim. Zakaj je taka razlika?

Večinoma se meditacije, delajo sede, da lažje slediš. V ležečem položaju se zna dogoditi da lažje zaspiš in potem ni koristi od meditacije.

Valčika je napisal/a:

A neprijetnosti se daja ven iz sebe samo z dihanjem? Ali je še kak drug način?

Dihanjem, ozaveščanjem, dojemanjem stvari iz višje perspektive, kričanjem, jokom,...

658

(11 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Valčika je napisal/a:

Ko delam meditacijo po tem zvočnem zapisu, čutim v prsih neprijeten občutek, gre mi na jok ampak jokat ne morem. Tudi ko grem spat zvečer in se vležem na hrbet mi je to zelo zelo neprijeten položaj- v njem ne zdržim, ker čutim zelo neprijeten občutek v prsnem košu, ki se potem širi v roke, stegna. Moram zamenjat položej, sicer me dela nervozno. To traja že precej let. Verjetno z mojo dušo nekaj ni OK smile .

Dokler se upiramo spremembam in ne dopustimo, da bi šli neprijetni občutki ven iz telesa – sami delamo upor in s tem dobimo: bolečino, nelagodje,..

Meditacija pomaga, da nezaželene stvari pri sebi bolj prepoznaš in takrat je potrebno samo še malo nadaljevati (dihati), da ta občutek izgine.
Med meditacijo ne dajati pozornosti neprijetnemu občutku, ker ga s tem ojačaš, temveč ga spusti skozi sebe da gre. Drugače to lahko preide v večno borbo s samim sabo in smo v začaranem krogu.

Valčika je napisal/a:

Glede na to, da duša biva v prsnem košu, ga res zapusti skozi plexus solaris? Na regresiji sem pri sebi videla, da je šla tam ven iz telesa.

Potem je možno.

659

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

palčica je napisal/a:

V tem primeru je tako, da je bila zveza prekinjena, predno se je karkoli razrešilo. Torej, se načeloma razreši, ko oprostim in prebolim, če se izrazim preprosto?

Načeloma ja, večina ljudi skuša travmatične situacije preboleti, vendar to lahko narediš na hitrejši način, da se s svoje strani osvobodiš in po potrebi oprostiš sebi in drugemu, za zamere, obsojanja, pričakovanja, negativne občutke,..- za tisto kar čutiš, da se lahko med vama razreši odnos.

Veš, da je gotovo takrat ko pomisliš na drugo osebo in ni grenkega okusa/spomina.

V primeru, da je bilo razmerje valovito in napeto je potrebno še zaceliti duše.

Dokler nam oseba večkrat pride na misel brez razloga, je obvezno potrebno urediti z fragmenti duše, ter zaceliti dušo, ker v odnosih lahko izgubimo fragmente duše, zaradi tega lahko tudi ne moremo razrešiti stvari do konca.

palčica je napisal/a:

To steče tudi, če druga stran tega ne naredi?

Ja

660

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

palčica je napisal/a:

zanima me, kako veš, da se je karmični dolg razrešil (v mojem primeru z bivšim partnerjem) in da se ne bo še naprej vleklo v naslednjih življenjih?

Palčica,
to je stvar, ko imaš enostavno občutek da je rešeno - to se občuti, ter ko o temu nehaš razmišljati. Ko imaš lahko še s to osebo normalen odnos naprej, brez da ti spomini hodijo nazaj na negativne občutke, oziroma v prihodnost in strah, da kaj bi pa še lahko bilo – so eni od pokazateljev.

Potrebno je pa tudi razlikovati med "slabo" karmo in "dobro", oziroma večina se poslužuje za slabe reči imena, da je to karma, za dobre pa da je to dharma. Karma je dostikrat lahko narobe razumljena in ljudje mislijo, da jih nekdo kaznuje, da morajo trpeti, odplačevati,.. je pa dejansko po Slovensko: kar seješ to žanješ in njen namen ni kaznovanje, temveč da lahko prepoznaš napake in jih spremeniš. Dharma pa je vezana na naloge in izzive, ki smo si jih izbrali,..

Drugače se pa v skupnem pogledu biopolja lahko tudi vidi, če je med osebami karma ali dharma, teč če je rešena, oziroma narejena naloga.

661

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Boyana je napisal/a:

Zakaj pravijo " Odpri srce " če ti ga pa potem z užitkom strejo?

Da je srce lahko odprto je potrebno, da je srčna čakra v ravnovesju, če ni se dogaja ravno to, da nas drugi lahko strejo, prizadenejo,..
Npr., če je srčna čakra zaprta, ne bomo čutili in dajali čustev, ljubezni,.. če je pa preveč odprta se pa lahko preveč razdajamo z ljubeznijo, preveč čustveno odreagiramo, itd.

Vzrok za to so določene situacije, dogodki, travme, ki so se nam dogodili v življenju in je potrebno te stvari očistiti, (dokler so negativne stvari spravljene v srcu bo bolelo) da bo srce v ravnovesju in ko je srce v ravnovesju ne boli, takrat tudi lahko ohranjamo ravnovesje v čustvenem izražanju, deležnosti ljubezni in drugih rečeh, ki ljudi osrečujejo in življenje delajo radostno.

662

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Boyana je napisal/a:

Kaj pa ko te nekdo namerno rani - sesuje tvoja čustva? In to z namenom? Če je to duhovni učitelj, kako potem lahko to naredi? Ne me razumeti narobe, ker mi je ta oseba po eni strani pomagala, po drugi uničevala ... Na koncu sem ostala brez vere v ljubezen, česar mi niso zrušili v otroštvu, mi je to storila ta oseba. Skušam se s tem sprijazniti, da je pač to moja karma, ker me je že ob rojstvu mama zavrgla, pozneje pa sem bila več ali manj deležna le zaničevanja. Kaj plačujem? Kdo bi mi to lahko povedal?

Ne vem kakšen je bil tvoj odnos s to osebo.


Na splošno:
ljudje so naše ogledalo in nam pokažejo tisto, kar mi sami izžarevamo in če je v nas bolečina, nam bodo drugi to pokazali, včasih tudi na grd način, če prej nočemo ali ne prepoznamo na lep način.
Ljudje nam včasih ne morejo na drug način pokazati, kot na tak, kot je dejansko v nas, da bi se lahko zmigali in naredili nekaj zase.

Bom poskusil opisati kako to izgleda naš odraz pri drugih:
Boli me, sem žalosten in se gledam v navadno ogledalo in kaj vidim: svoj obraz, ki nam kaže to bolečino in ta odraz v ogledalu nam je normalen, da je tako. Ko smo pa v stiku z ljudmi in ta isti obraz pokažemo, vendar hočemo odraz spremniti/prikriti, da ni tak.
To potem izgleda tako, da se gledam v navadno ogledalo in me boli, sem žalosten in svoj odraz v ogledalu hočem na silo prepričati, da to pa že ni tako, da bi ta odraz moral biti drugačen, nikakor žalosten kot smo mi, temveč srečen, itd –  kolikokrat se nam to dogodi?

Mi se borimo s svojim odrazom iz ogledala in tako je tudi pri ljudeh, nismo zadovoljni z reakcijo od ljudi.

ribi je napisal/a:

Resiti pa upam, da bom znala, naceloma bi morala, sem bila na delavnicah.

:prst: Super, me veseli.

smile

664

(94 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Urška je napisal/a:

tule je sveže narejena (je še v hladilniku) presna sladica, ki je zeloo okusna

Presna borovničeva torta

http://receptizaduso.blogspot.com/2012/ … torta.html

Je več ni v hladilniku tongue

Priporočam :prst:

ribi je napisal/a:

tudi sama bi prosila Zorana, če mi lahko nekaj pogleda. Namrec imam kar resne ginekološke težave, sem imela že operacijo, pa še ni vse vredu. Bi prosila za kakšen nasvet.

Pozdravljena ribi dobrodošla na forum,
koliko začutim po mami gojiš zamere do moških, ter vzorec, da so ženske manjvredne in enako ta vzorec nosiš s sabo od prej. Kar posledično pripelje do notranjega konflikta/borbe in nesprejemanja same sebe.

Tvoje duša si je pa izbrala, da boš v tem življenju ženska in da boš osvojila to lekcijo, ker si dva življenja pred tem zaničevala ženske in sedaj imaš možnost to karmično nalogo narediti, oziroma končati.

Javi, če rabiš pomoč pri reševanju.

666

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

lunica je napisal/a:

Kako naj izvedem postopek odpuščanja? Pa  ozdravit dušo, tudi ne vem.
Je možno, ker je tako že 2 desetletji?

Odpri se v srcu, da boš imela toliko energije, moči, ljubezni, da boš lahko odpustila sebi in drugim, ter se osvobodila nezaželenih občutkov. Ko lahko s srcem zaželiš osebi naj ima to kar si želi, veš da si odpustila, pa seveda bolje se boš počutila.
Celjenje duše, delam individualno, ter učim na delavnici in tudi, da ti opišem postopek ti ne bo koristil. Lahko pa poskusiš in se odpri v srcu in duši, da se ti zacelijo, pa boš videla kako bo.

667

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

spelca13 je napisal/a:

pa še tukaj eno vprašanje, če se da, ker je tema neaktivna...

Prejšnji teden sem opravila prvo čiščenje jeter. Razen jutranje kave z malo mleka, sem se vsega točno držala. Stara sem čez 30 let in do sedaj nisem jedla ravno vzorno zato sem pričakovala, hm kako naj rečem; težave big_smile  Ampak je šlo vse skozi popolnoma brez problemov. NObene slabosti, utrujenosti, ampak tudi zelenih kristalčkov nisem videla tako da sedaj ne vem ali sem naredila kaj narobe, ali pa le nimam tako zapacanih jeter  smile Tudi utrujena nisem bila morda malo naslednji dan, je pa res, da sem uporabila 30g grenke soli saj naj bi bilo to zadosti za prvič. Ali je bilo to morda premalo?

Kakšne izkušnje imate vi?Ali so bili prav res zeleni kristalčki? Kako veš, kdaj je bilo čiščenje učinkovito? jaz ga nameravam ponoviti čez 14 dni, potem pa za eno leto ne bi več. Vseeno to ni ravno žurka big_smile

Lep dan!

Pozdravljena spelca dobro došla na forumu.

Če se ne pojavijo zeleni kristalčki/pesek  je razlog , da so bolj potisnjeni v notranjost jeter. Vsako naslednje čiščenje se jetra bolj čistijo v globino.

Dobro je, da uporabiš malo več grenke soli če ni bilo kristalčkov (30g minimum, priporočeno je do 50g)mogoče 40g. Lahko pa je tudi premalo olja ali pa olje ni dovolj mastno.

Moje prvo čiščenje je bilo enako brez kristalčkov, vendar sem bil utrujen, drugo je bilo polno zelenega peska in tudi utrujenost par ur, tretje so bili pa že kristalčki okrog 5 mm in tudi nekaj večjih, vendar ni bilo utrujenosti.

Uspešno je takrat, ko se počutiš bolje, lažje, sproščeno, imaš več energije, ni jeze,…

668

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Boyana je napisal/a:

Mi pa ni jasno zakaj bi moje ponovno rojstvo določale moje misli?

Bojana,
tisto kar si močno želiš v tem življenju ali že planiraš kaj bi hotela v naslednjem življenju, se ti lahko uresniči na temelju želje še posebej, če so misli povezane z dušo in srcem – takrat pride do realizacije.
Če imaš močne želje sedaj, jih je potrebno definirati tudi včasih do potankosti, da se nebi uresničile samo delno, oziroma tako kot si nismo predstavljali/želeli (to eneko velja za to življenje).

Npr.: če je sedaj želja v nas, "da nam nebi bilo potrebno delati".
Ta se lahko uresniči vendar ne tako kot smo si želeli:
lahko se rodimo na mestu, kjer ni dela, vlada siromaštvo in se cel dan leži pod palmo ali pa lahko postanemo invalidi in nam tudi ni potrebno delati.

Zato je potrebno bolje opredeliti želeje, da se ne uresničijo tako kot si ne želimo.

669

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

lunica je napisal/a:

Moje težave s partnerjem in najino razreševanje odnosa večji del temelji na tem, da se je zmeraj moralo popuščat njegovi mami. Seveda zato, da je bil mir pri hiši.  Nočem bit nesramna, ampak zmeraj se je sklicevala na svoje zdravje in občutek krivde.
Partner sploh ni slab človek, mogoče celo predober.
Za sebe pa imam občutek, da sem se v tem odnosu izgubila.
Vprašat se moram, kaj moram razrešit, da bi bilo boljše? Ne vem, verjetno nisem dorasla temu, samo vrtima se v nekem začaranem krogu.

Lunica,
S tem ko popuščaš nekomu zaradi njegovih izgovorov, izgubljaš avtoriteto in spoštovanje od drugega.
Mama od partnerja ti je pač preizkušnja če se boš držala svoje poti ali boš vodljiva. Ne me narobe razumet,  v odnosu se je potrebno tudi prilagoditi, vendar tam kjer ni izgovorov.
Prilagajanje naj bi bilo le v primeru, da je to za vse dobro "win-win" in nikakor ne "win –lose". Ker v primeru "win – lose" je vedno eden okraden in nastanejo zamere in podobne neprijetne situacije.
Priporočam ti da odpustiš sebi, partnerju, mami za vse in vsakega sprejmeš takega kot je (sebe ne pozabiti), ter ko to narediš se odloči kako želiš naprej in energijo usmeri v tisto kar hočeš.
Če veš kako, bi bilo potrebno/dobro še zaceliti dušo.

Ninja je napisal/a:

Zanimivo, kar praviš, samo ne vem, če misliva isto.

Zoran je napisal/a:

v živo še nisem doživel tega sem pa na to temo gledal dva filma.
Kako jim je ime ne vem, mislim pa da v njih nastopata v glavnih vlogah: Warren Beatty, ki igra koliko se spomnim igralca ameriškega nogometa, ter Chris Tucker, ki igra stand up komika.

V teh dveh filmih gre nekako zato, da oba lika umreta, se pa »vodnik« zmoti, ker ni bil še čas da ta duša gre. Nato te duši išče drugo telo na zemlji in v vmesnem času, dokler ne najdejo trajnega telesa se selijo iz enega lika v drugega. Na koncu ko najdejo trajno telo, duša pozabi kaj vse se je dogajalo v vmesnem času. Filma sta narejena bolj kot komedija.

Ninja je napisal/a:

Haha, medtem ko sem pisala odgovor, me je potegnila neka knjiga, ki jo imam doma in sem dejansko našla celo poglavje o tem smile Bom napisala, kar sem odkrila

                :prst:

671

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Mnogi od vas ste slišali za dnevnik Ane Frank, nekateri med vami ste ga tudi prebrali. S tem verjetno najbolj znanim primerom reinkarnacije je Barbro dokazala, da se lahko ljudje paralelno spominjamo svojih preteklih življenj.

Anne Frank - Barbro Karlen

Ko je bila Barbro Karlen stara tri leta je rekla svoji mami: meni ni ime Barbro temveč Ane. Mama je dejal, kaj pa govoriš? Starši niso vedeli o čem to deklica govori, ki se je rodila v krščanski družini na Švedskem. Mama jo vpraša katera Ane, ta ji odgovori Ane Frank. Starši takrat še niso vedeli za Ano Frank, ker njen dnevnik še ni bil preveden na Švedski jezik.
Skozi celo otroštvo je Barbro govorila o svojem preteklem življenju in je imela nočne more v katerih se vojaki vzpenjajo po stopnišču in ki razbijejo vrata od skrivališča. Spominjala se je tudi rdeče strehe od stavbe, ter tudi koncentracijskega taborišča in kako je umrla v njem.

Ko je bila Barbro stara sedem ali osem let je učitelj začel v šoli govoriti o Ani Frank in Barbro takrat ni bilo jasno o čem to govori, saj to je vsaj ona. Takrat je dojela da je bila Ana Frank znana osebnost.

Kasneje je izšel prevod dnevnika na Švedskem in skupaj s starši se je Barbro, ko ji je bilo deset let odpravila v Amsterdam.
Takrat je prvič dokazala, da je bila res ona Ana Frank:
Oče je hotel poklicati taksi, da gredo pogledati hišo od Ane Frank, vendar je Barbro dejala: Ne potrebujemo taksija oče, to je tukaj blizu in jih je peš pripeljala v hišo Anne Frank, čeprav je takrat bila prvič v Amsterdamu. Starša sta bila brez besed in sta nemo opazovala eden drugega.  Po ozkem hodniku v hiši so se vzpenjali do skrivališča in Barbro je začela težko dihati, čutila je paniko in njena roka je postala ledena, da je prestrašilo njeno mamo, ko se je je dotaknila. Prišla je v sobo in vzkliknila; poglej mama slike filmskih igralcev so še vedno na steni in počutila se je tako, kot bi prišla domov. Mati je pogledala na steno, vendar je ta bila prazna. Barbro je še enkrat zamižala in pogledala steno, vendar na njej ni bilo nič in je planila v jok. Mama je bila zmedena in je vprašala vodiča, na kar je on odgovoril, da drugače tam res visijo slike filmskih igralcev, vendar da so jih sedaj dali dol, da jih lahko uokvirijo. Tedaj je mama prvič verjela, da so njeni spomini resnični.

Ves čas svojega otroštva je Barbro imela strah pred uniformami in ni  se rada tuširala, strigla in jedla fižol od katerega so tisti čas živeli.

Leta 1996 je Barbro objavila knjigo o svoji reinkarnaciji in je na predstavitvi knjige spoznala moškega, ki je poznal Ano, ko je bila še živa, in ki je prav tako menil, da je Anne Barbro.

Anne Frank je umrla v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen leta 1945. Manj kot deset let pozneje, leta 1954 se je rodila Barbro Karlen krščanskih staršev na Švedskem.
Vir: iisis.net

672

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Reinkarnacija (lat. > re = ponovno, carnis = meso > ponovno utelešenje; verovanje) je ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju, v katerega verjamejo pri določenih religijah. Reinkarnacija je eden osrednjih konceptov v večini glavnihindijskih religijah, npr. Hinduizmu, Džainizmu in Sikhizmu ter več manjših družbah po vsem svetu, soroden pa je tudi koncept ponovnega rojstva kot ga pozna Budizem.

Ideja o ponovnem rojstvu je v takšni ali drugačni obliki prisotna v skoraj vseh indijskih religijah. Reinkarnacija pomeni, da ob smrti duša vedno preide v drugo telo, dokler se ne reši iz neprekinjenega kroga ponovnega rojevanja. Bitja se tako dolgo ponovno rojevajo v svetu dobrega in zla (samsara), dokler se ne osvobodijo korenin zla.
Ponovno rojstvo določa vsa pretekla dejanja, besede, misli.
Vir: wikipedia

Ninja je napisal/a:

Pred kratkim sem v pogovoru s kolegom naletela na izraz "walk-in duše", ki naj bi opisoval pojav, ko se duša odloči, da bo predčasno zapustila neko telo, na njeno mesto pa pride druga duša.

Meni se je to zdelo fascinantno

Nina,
v živo še nisem doživel tega sem pa na to temo gledal dva filma.
Kako jim je ime ne vem, mislim pa da v njih nastopata v glavnih vlogah: Warren Beatty, ki igra koliko se spomnim igralca ameriškega nogometa, ter Chris Tucker, ki igra stand up komika.

Ninja je napisal/a:

nenavadno neprijetno mi je, ko to pišem. Vredno vpogleda

Eno je če je duša, entiteta,.. nalepljena na osebo, takrat je v avri osebe, če je pa v osebi se pa temu pravi obsedenost. Pri obsedenosti oseba lahko izgubi čisto nadzor nad svojim telesom in delovanji, slično se lahko vidi v filmu: exorcist.

zvoncica je napisal/a:

razumem tvoj strah v avtomobilu, jaz sem se z njim soocala po prometnih nesrecah, sicer manjsih za nekoga, toda vseeno te je strah se dolgo casa in posebno takrat ko se ponovi ista situacija na isti nacin.

zvoncica je napisal/a:

Sicer pa mislim, da je trik ravno v tem, da ne razmisljas o nicemer ko se usedes v avto, v glavi imas le cilj kamor moras priti, nastimas si dobro glasbo in to je to. Zame je avto obcutek svobode in zato je bil strah premagan. Dobra stvar iz teh prometnih nesrec pa je ta, da sedaj opazujem in predvidevam na cesti in vecinoma kar uspesno. Sicer se vedno dozivis strah ko te nekdo nenadoma izsili ali prileti iz te ali one strani, toda mislim, da na vse to nimamo vpliva. Verjamem da dolocene situacije so kar namenjene, morda kot opozorilo, da nisi na cesti cisto pri stvari.

Ja usmeriš se na cilj, kam hočeš priti in ne razmišljaš kaj vse bi se lahko zgodilo. Če pa obstaja dolgotrajen strah je potrebno pogledati zakaj do tega prihaja. Lahko je to iz dogodka, ki smo ga sami doživeli ko smo vozili ali kot sopotniki, lahko je tudi spomin iz otroštva, ki se aktivira; preteklega življenja; podedovan; kolektivni ali iz določenega filma, ki smo ga gledali… Lahko so bila tudi ta čustva spravljena v avtu in je potrebno pogledati če nas je enako strah v vsakem avtu. Slično je tudi za druga prevozna sredstva.


Če nismo v svojem kanalu povezani z vesoljem in zemljo (linija hare, os-sveta) zelo hitro lahko občutimo vse negativne občutke iz okolice in jih prevzamemo nase. Npr: očeta je strah hitre vožnje in pride trenutek ko se mu mudi, mi smo pa zraven in ker bo prisiljen hitro peljati, se v njemu že sproža ta strah in ga oddaja navzven. V takem primeru mi pokasiramo strah in ga prevzamemo nase, da bi lahko pomagali staršu (to je lahko zavestno ali podzavestno) in ko smo enkrat odprti za to lahko nevede sproti kasiramo te strahove in jih spravljamo v sebe, s tem pa izgubljamo energijo, oziroma zapiramo dele duše. Posledično je strah močnejši od nas in energijo, ki naj bi bila za srečno pot porabimo za borbo s strahom, oziroma samim s sabo.
Če je takšnih situacij več v življenju nas postane strah na splošno vsega in takrat je nesmiselno opredeljevati in razreševati vsak posamezni strah, temveč iti na najglobljega (vedno se lotimo temeljnega/najglobljega, s tem pa se razreši tudi večina sekundarnih) in obvezno povrniti fragmente in narediti celovito dušo.

Pred vsem tem je dobo očistiti jetra (grenivka, olivno olje, grenka sol), ter očistiti ledvice (peteršilj), oba recepta sta napisana na forumu.

Pri strahu so v neravnovesju tudi hormoni in posledično se lahko izčrpa nadledvična žleza.

Strah je lahko čustven, ta se večinoma veže na doživete situacije ali travme v življenju, mentalni je lahko namišljen in je lahko vezan na preveliko domišljijo, oziroma na razna prepričanja od drugih, če je pa v duši je iz doživetih situacij, travm in velikokrat tudi iz preteklih življenj.

Ko se razrešuje je potrebno tudi ločiti me strahom, fobijo, ter paniko, ker gre za različne vrste energij.

Malina je napisal/a:

Očitno tvoji strahovi niso povezani z dušno željo, ampak z neko bolečino, drugače se ne bi bala teh stvari, ki jih omenjaš ... bistveno bolj smiselno je rešit strahove, kot prepričevat dušo, naj se odloča drgače, ker jo imaš na sumu, da ima neke druge plane, kot je tvoj razumski življenjski plan.

Malina je napisal/a:

Medtem, ko ti lahko neodvisno od omejenosti svojega razuma deluješ in delaš za svoje dobro, se tudi stanje duše ves čas spreminja, saj je duša živa ... in imaš tako več možnosti, da se spremeni cela situacija na pozitivo in ne da deluješ iz strahu pred nečim, ampak iz ljubezni do nečesa (sebe?).

:prst:  :prst:  smile
smile