Iskalne možnosti (Stran 35 od 72)

Draga večernica,

nikakor nisem smatrala tvoje pisanje kot kritiko, ne na naše društvo ne na nas.   :rose: Dojela sem tvoje pismo tako, kot si napisala že sama; da si izrazila svoje mnenje in razmišljanje na glas.

Vsaka kriza, splošna ali osebna, prinese s sabo nek "dar", zaradi katerega smo bogatejši. Recesija je na primer prinesla več razmišljanja ravno o blagovni menjavi, začeli smo iskati rešitve, v katere ni vključen denar, vsaj za malo se je zmanjšalo potrošništvo, ljudje se bolj družimo po domovih ... Spremembe so sicer ful majhne, vendar so in že to je zametek nečesa dobrega.

Dobili bomo ravno tisto, kar je v tistem trenutku v naše najvišje dobro. Če zavestno ne delamo nič na tem, kako smo usmerjeni v podzavesti, bomo rekli in verjeli, da nam je usoda prinesla to in to na pot. Če pa se usmerimo v lastno podzavestno delovanje, malo prečistimo notranjost s škodljivimi vzorci in prepričanji, napravimo prostor, da napolnimo notranjost z blagodejnimi in spodbujajočimi vzorci in pridobimo moč, da spreminjamo zavestno svoje delovanje ter posredno življenje. Skratka, bolj kot smo v stiku s sabo, lažje začutimo, kaj je za nas v najvišje dobro.

Za preverjanje duhovnih delavnic ti predlagam, da nameniš nekaj minutk meditaciji in postavitvi notranjega stebra božansko-zemeljsko - steber na vseh nivojih harmonizira. Napravi tisto, kar ti je najbližje in najbolj učinkovito. Vstopi v svoje srce, v srčiko svojega bitja, poveži se s čisto zavestjo, absolutnim ... naroči bogu, absolutu .. (tisto, kar ti osebno smatraš za najvišjo duhovno zavest), da s odpiraš za tisto delavnico, tečaj, ki je zate najvišje dobro. Zaupaj, da je naročilo oddano. Vsako naročilo je oddano že s samo mislijo, čustva in čuječa pozornost pa namero še povečajo. Ob koncu se zahvali in nadaljuj življenje kot običajno.  :rose:

Zdravo, vse je javno objavljeno, najdeš v Koledarju dogodkov.

Link: http://pesem-duse.com/koledar-dogodkov,58.html

Seveda, kaj pa drugega!!    Na deželi še to gre, ker se najdejo še neoporečni studenci in tudi poznam ljudi, ki prakticirajo ravno to, kar omenjaš- hodijo s steklenicami po vodo v neoporečne potoke - si pa malo težje zamišljam, kako zajemajo ljudje vodo iz ... na primer ... Drave ali Ljubljanice .... v tem primeru smatram, da je vsekakor boljša voda iz pipe (če je le-ta pitna), ki jo nastavimo za en dan na okno kot plastenka vode, ki jo kupimo v trgovini in nima nobenega stika z naravno svetlobo.

Zanimivo, da mi je od nekdaj šlo po malem na živce vse to vraževerje in panika okrog njega ... sol čez ramo, črne mačke, sove ki prinašajo smrt, petki 13 ... Spomnem se tudi, da ko sem bila mala, sem si enkrat prav v mislih rekla, da mi bo vsaka črna mačka, ki bo skočila čez cesto, zanalašč prinesla samo srečo in veselje ....    Mislim, da sem enako storila tudi s temi petki 13 ... 

Na temo sončne vode je bilo v tem času prejetih nekaj mnenj, predvsem od tistih, ki prakticirajo solarno jogo.

Nekateri so me koristno usmerili, da popravim nekatere pomanjkljivosti v članku, tudi naslov članka sem spremenila - iz Sončna voda v Celostna voda, saj v članku poudarjam, da je dobro pustiti vodo vsem vremenskim vplivom, ne le soncu, prav tako luni in nočnim energijam, da vodo na najvišji ravni harmonizira. TO ni voda iz prakse solarne joge, temveč enostavno rečeno sodelovanje z naravo. Meni osebno je to bližje, ker mi je usmerjanje na samo en element narave podobno, kot če bi se usmerjala samo na eno vrsto hrane.

Spodaj je objavljen današnji odgovor na še eno tako pismo, poslano prek facebooka. Človek, ki mi je pismo poslal, je navedel, da je članek prebral tako na forumu kot na blogu, zato me je seveda zanimalo, zakaj svojega mišljenja ni napisal kar na forumu? Ker sedaj imam jaz enkrat več dela s copy-paste in da zadevo javno predstavim, v korist vsem, ki se jim morebiti pojavljajo podobni dvomi in vprašanja ... a nekateri se verjetno ne želijo javno izpostaviti, pa dobro je tudi, da se dodatno predstavi celostna voda:

(jaz)"Naravno ohlajanje vode je bilo mišljeno predvsem poleti oz. v času ko se temperatura ne spusti pod ničlo. Članek je napisan na lastnih izkušnjah z doživljanjem pitja vode, ki je nastavljena zunanjim vplivom okolja in ni mišljen na solarno jogo. Solarna joga se ukvarja specifično le z močjo sonca, ta voda pa vsebuje energijo celotnega spektra okolja, ne le sonca in je čudovito takšna kot je narava - celostna. Če piha zunaj čez dan veter, voda pobere informacije vetra, če dežuje, pobere informacije dežja ... ponoči pobere informacije noči ... Če se ozemo nazaj v stare čase, ko so pili vodo iz rek in izvirov, niso le-te čez noč zakrivali ... gorska voda, ki jo lahko piješ v gorah in je čudovita - tako po okusu kakor tudi po energiji - ni prežeta samo s soncem, temveč z vsemi vremenskimi in okoljskimi vplivi - s celotno vibracijo narave. Tako malo smo ljudje sedaj zunaj, da je dobro, da dobimo vsaj z vodo več informacij o vremenu, luni, soncu, dežju, nevihti ... torej celostno vibracijo, ne le sončno."

(sogovornik)Kar se tiče barve steklenice je poanta v tem, da ima sončna svetloba cel barvni spekter in tako ne rabi nikakršne barve. In mešanje nadangelov ter srčne čakre je povsem brezveze, ker sončna voda je sama po sebi zdravilen energetski napitek in hkrati močan antioksidant. Deluje na vse čakre enako.

(jaz)"Barva steklenice naj bi v originalu bila indigo modra, vendar tudi jaz preferiram brezbarvno steklenico. Zelena steklenica ima drugačen učinek na vodo, njena vibracija je usmerjena na energijo miru in čiščenja. V članek je zato dodana zelena barva, ker se mi je zdelo primerno, saj ljudje v času stresa potrebujejo predvsem notranji mir in ravnotežje. Napisano je, da si vsak izbere takšno steklenico, kakršno začuti."

op. Zelena barva je povezana s srčno čakro in energijo nadangela Rafaela ter Zelene Tare, duhovnih vodnikov, ki pomagajo zdraviti in harmoniziati čustva.  :rose: 

(sogovornik)Tudi napotek, da mora biti voda čez noč zunaj je v nasprotju z HRM navodili. Odsvetujejo izpostavljanje luni in nekateri celo odsvetujejo gledanje lune kot nasprotnega pola sonca. (Čeprav je to meni malo mim)

Srbski sangejzerji tudi trdijo da mora biti zamašek na steklenici steklen ali narobe obrnjen kozarec in ne navaden zamašek. Zakaj tako nevem. Pravijo pa tudi, da steklenica ne sme biti večja od enega litra.

(jaz)"Vsa ta pravila, kakšen zamašek mora biti, kako velika mora biti steklenica in podobno, po mojem mišljenju veljajo za ljudi, ki ne vedo ali ne želijo ravnati po notranjem instinktu - zame osebno velja da drži samo tisto, kar na sebi poskusim in preverim, če deluje ali ne. Vse se da energijsko preveriti na najvišji ravni in veliko stvari služi samo temu, da pomirimo svoj razum, niso pa dejansko čemu koristne."

Če se še komu pojavljajo vprašanja, pomisleki ali pa želi z nami deliti svojo izkušnjo, seveda vabljeni, da napišete.

Hvala enako Boyana.

No Zoran, kako si se pa ti imel?

Obstajajo takšni in drugačni ljudje. Nekateri vidijo v vsem le slabo, napade in znajo samo delovati samo z obtožbami in jezo. Ta forum je bil postavljen z namenom, da s pogovori, lažjimi in težjimi, vzpostavimo nek (se mi zdi da v teh časih zelo potreben) pristen človeški stik, se spodbujamo drug drugega in smo si s svojimi zgodbami v podporo in inspiracijo. Tudi soočanja so potrebna, občasna kritika in "prepiri". Toleranca pa je na tem forumu na ničli za vse, ki vstopijo v ta prostor z usmerjenim napadom in žaljivkami, kot je bilo tudi v primeru omenjene osebe. Takšno obnašanje se po hitrem postopku tretira v skladu s pravili in načeli foruma.

Ali kdaj postojimo za trenutek in se zazremo v ljudi, ki so okrog nas, ki spremljajo naše življenjske dogodivščine ... ali smo sposobni za trenutek odvrniti pogled od sebe in preusmeriti svojo pozornost navzven, na druge ljudi, enostavno odpreti svoja čustva za njih, jim nameniti pozornost, lepo besedo ali le misel ... ?  :rose:

Kako hitro in dramatično se zna obrniti življenje popolnoma v drugo smer, vedo povedati le tisti, ki so to doživeli. Vsi ostali lahko le slutimo.

Kaj se dogaja v mislih in v srcu osebe, ki razmišlja o samomoru, ki ga dejansko izvede, ostaja globoka in trajna skrivnost. Nekdo ga izvede, ker ne vidi druge poti. Drugemu je življenje na zemlji pretežko in išče pot nazaj "domov".  Ali je res tako prenaporno? Ali so izzivi pretežki? Ali si je to tragično izkušnjo človek izbral že pred rojstvom, da jo bo kot duša doživel? Ali samomorilec pomisli na ljudi okrog sebe, kakšne posledice bo njegovo dejanje imelo za svet okrog njega? Kakšne posledice bo dejanje imelo za njegovo dušo?

O tej, tako občutljivi in žalostni temi, lahko pričam le iz svojih izkušenj. Zelo mi je znana hoja po robu prepada, med življenjem in smrtjo. Smrt sem začutila in jo vsaj na daleč srečala, večkrat. Velikokrat je tudi meni bilo življenje neznosno, prenaporno, nisem več videla prave poti. Občutek je bil podoben, kot da sem v peščeni uri, obtičala v pesku, name pa se usipajo novi in novi peščeni valovi. Še posebej v težkih obdobjih je bila misel, da obstaja izhod, sladka in s to mislijo sem lahko vsaj malo bolj svobodno zadihala. Navzven ni bilo vidnih nobenih težav - urejena družina, dober šolski uspeh ... Še sama nisem vedela, katera sila me vleče k tlom. Na točki življenja, ko sem čustveno in duhovno, kot rada pravim, zadela dno, sem se odločila. Živeti hočem. Odločitev sem napravila z muko, namensko, prav bolelo je ... nisem hotela iz udobja prijetne misli na pobeg, na smrt ... čutila sem, kot da me nekdo konstantno poliva z mrzlo vodo ... A morala sem to napraviti. Ne glede na vse ... dovolj imam teme in globin. Vsakič, ko sem se spomnila, sem jo zavestno obnovila ... in tako je postajala močnejša, dobivala je na teži. Kmalu za tem posvetila lučka, ki mi je vodila pot k rešitvam. Počasi, korak za korakom, s trdno usmeritvijo, da mi je dovolj tega, je postajala luč na moji poti vse svetlejša. Prišla so obdobja, ko luč skorajda ugasnila, vendar nisem dovolila, da vse delo, vsa vložena energija gresta v nič. Z vseh koncev sem se lotila razreševanja stvari, uporabila sem vsa orodja, naučena in tista, ki so mi dana. Prišla je nekoč spet misel v mojo glavo, da je pretežko, da bi šla ... vendar tokrat sem vedela, kaj bi s tem storila - sebi, partnerju, družini, bližnjim, SEBI ... iz srca sem takrat začutila, da je bilo tistikrat največji del mojega "prekletstva" končan. Rešena sem bila. S hvaležnostjo same do sebe, da sem nekoč napravila, takrat bolečo, odločitev, da bom živela. S hvaležnostjo do vseh, ki so mi pomagali, z nasveti, podporo, pogovori, objemi, terapijami, ljubeznijo, sprejemanjem me takšne kot sem ... ti ljudje so začeli prihajati v moje življenje v trenutku, ko sem se odločila, da končam bivanje v temi. Iskreno sem se vedno znova in znova odločila za življenje, vesolje pa me je pri tem podprlo.. Naj bo življenje še tako težko, izzivi še tako nepremostljivi ... mi sami smo tisti, ki si urejamo svojo realnost. Pregovor pravi tudi v največjih globinah je možno najti vodo. Nihče, samo mi smo tisti, ki imamo v rokah moč vsega stvarstva. In s tem nam pripada tudi odgovornost, kaj napraviti s to močjo. Odgovori stvarstva, ljudje, dogodki, priložnosti, učenja pa nato pridejo v skladu z našo odločitvijo.

Povod za mojo zgodbo je tragična novica, v kateri sem izvedela, da je bivša sošolka pred kratkim umrla, baje naj bi bil samomor. Zadnje čase nisva bili več v stikih, a v mojem življenju je bila prisotna velik del otroštva in najstništva. Vedno mi je delovala kot sonček - nasmejana, dobrovoljna, mirna ... nikoli ni pokazala temnih globin. Nikoli ne vemo, kaj se dogaja v glavah drugih ljudi in zelo radi pozabljamo, da nihče okrog nas ni samoumeven, kaj šele večen. Ne bodimo sebični, odprimo srca za bližnje in okolico. Naj bo naše delovanje usmerjeno v dajanje - dajanje brezpogojne ljubezni, sočutja, svojih talentov, sposobnosti, potencialov.. človeškosti.  :rose:

Sem še enkrat prebrala svoj post in bi rada dodala komentar, da ne bi prišlo do nerazumevanja. Vsekakor se tudi jaz strinjam s tem, da je dobro dajati podporo in stati osebi ob strani, četudi prihaja zavračanje z druge strani.

Moj zorni kot se je nanašal predvsem na čustveno in duhovno vpletenost - v smislu da bi Boyana zaradi tega, ker jo punca trenutno zavrača, postala žalostna, se sekirala, bila čustveno prizadeta, želela na vsak način pomagati. To bi lahko spodbudilo dodatno zavračanje in odtujitev. Jaz menim, da je najboljše brezpogojna podpora, sprejemanje in pokazati osebi, da je ljubljena, ne glede na trenutno obnašanje.

Zanima me ali si v zadnjem času poleg neprespanosti tudi v kakršnemkoli stresu? Ker jaz te začutim, da v notranjosti doživljaš močnejši stres. Dete je zaradi dejstva, da je otrok, še posebej v zgodnjih letih popolnoma v biopolju staršev, povezan s tabo in tvoj stres čuti kot svoj stres.
Priporočljivo je, da pri sebi odkriješ vzrok/e za stres in jih odstraniš; druga stvar je tudi, da sebe postaviš v svoj center stebra božansko-zemeljsko. S tem avtomatsko postaviš tudi otroku njegov steber.

"I'm not going to be a star. I'm going to be a legend" - Freddie Mercury