Splošni nameni izdelave mandale so sledeči:
* umiritev uma in izboljšanje pozornosti;
* odmik pozornosti od leve možganske polovice, kjer vlada racionalni in linearni razum, k desni možganski polovici, kjer delujejo domišljija, intuicija ter razširjeno razmišljanje;
* razširitev zavesti in približanje k univerzalni zavesti;
* globlje razumevanje življenja in opazovanje lastne duše;
* vzpostavitev notranjega ravnovesja in harmonije.
Ko se z očmi sprehajamo po površju mandale, se razumski del možganov pomakne v meditativno stanje. V takšnih trenutkih dobi duša priložnost, da svobodno deluje. Začne se naravno vzpostavljanje notranjega ravnovesja z našo božansko iskro. Ko se uglašujemo z dušo, hkrati poteka uglaševanje z univerzalno zavestjo absoluta.
Vsaka oblika, barva, namen … skratka vse, kar obstaja v mikrokozmosu (človeška raven) naj bi po principu holograma odsevalo v makrokozmosu (absolutnoa univerzalna ali božja zavest).
Znano je tudi, da se energije, ki vibrirajo na enaki ravni oziroma z enakimi vibracijami, privlačijo med sabo. Mandala z določenimi oblikami, simboli, barvami in nameni odseva v okolje določene energije, ki privlačijo enake energijske kakovosti iz univerzalne zavesti.
Če opazujemo mandalo, napravljeno z določenim namenom, se lahko prek mandale povežemo z energijami iz univerzalne zavesti, ki odsevajo enak namen in v nas prebujajo enake kakovosti. Lahko nas zdravijo, širijo našo zavest in vzpostavljajo harmonijo. Iz univerzalne zavesti sprejemamo prek mandale tudi tiste zdravilne energije, ki jih podzavestno potrebujemo. Mogoče se niti ne zavedamo, kaj v resnici potrebujemo. Tukaj je najbolje, da zaupamo notranjemu vodstvu. Zdravljenje poteka točno na tistih mestih in ravneh, ki so najbolj potrebne zdravljenja.
Terapevtski vpliv
Mandala je lahko močno zdravilno orodje. Med opazovanjem mandale lahko doživimo opazno pozitivno spremembo v naši zavesti; lahko občutimo, da se širimo, občutimo toploto na določenih mestih v telesu, oblije nas lahko občutek neskončne ljubezni ali doživimo izkušnjo čiste ekstaze.
Ravno tako pa obstaja tudi možnost, da med gledanjem mandale doživimo negativne občutke, kot so napetost, tesnoba, nelagodje, strah itd. Poznani so primeri, ko osebe niso mogle več gledati mandale in so se od nje morale dobesedno umakniti. Negativni občutki se pojavijo v primeru, ko duša zazna blokado v podzavesti in nam prek negativnih občutkov skuša sporočiti, da je čas za razrešitev te blokade.
Postavlja se vprašanje, zakaj duša zazna blokado ravno med gledanjem mandale.
Duša zazna blokado med opazovanjem mandale zato, ker jo energija iz univerzalne zavesti (prek mandale) oskrbi z dovolj moči, da je duša sposobna poslati zavesti informacije, da nekje obstaja podzavestna blokada (na primer travma iz otroštva).
Travme na splošno povzročajo v človeku nelagodje in neprijetne občutke. Oseba po doživeti travmi doživlja konstanten strah pred tem, da bi morala ponovno obuditi doživeto trpljenje, zato se brani tako, da potisne travmo na rob spomina. V podzavesti travma pa še vedno živi in deluje. Čeprav se oseba travme mogoče niti ne spomni, posledice travme še vedno podzavestno vplivajo na organizem osebe ter na kakovost njenega življenja. V primerih, ko oseba pride v stik z energijami, ki so močnejše od vibracij njenega osebnega energijskega polja, ji močnejše vibracije prek mandale omogočajo, da ponovno doživi in razreši travmo.
Vse pa se dogaja po načelu svobodne volje. Oseba se lahko odloči, se s pomočjo mandale s travmo sooči in jo razreši ali neprijetne občutke potisne in se umakne stran.
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj oseba doživlja negativne občutke le ob opazovanju določene mandale? Pri opazovanju ostalih mandal pa na primer nima nikakršnih občutkov.
Vsaka mandala je narejena z določenim namenom, ki je glede na moje izkušnje pozitiven. Ustvari se lahko na primer mandala za zdravje, svetovni mir, smeh, povezovanje z univerzalnim virom, zvišanje zavesti, harmonijo … Lahko se ustvari tudi kombinacija različnih namenov. Oseba med meditacijo na mandalo sproži močno energijo namere, ki skozi mandalo okrepljena seva v univerzalno zavest. Iz nje privablja sebi enake energije, ki se v obliki močnih zdravilnih vibracij vračajo prek mandale do osebe.
Odgovor na vprašanje se nahaja v času same izdelave mandale. Poleg zavestnih namenov umetnik ustvarja mandalo tudi s podzavestnimi nameni, katere nehote prelije v mandalo (na primer, nerazrešena travma iz preteklosti, negativna čustva v času izdelave, jemanje drog ali alkohola med izdelavo, škodljivi podzavestni vzorci, nespoštovanje mandale, ki se izdeluje … ). S tem umetnik podzavestno zdravi samega sebe, saj je znano, da je ustvarjanje mandale zelo učinkovit način samozdravljenja (več o izdelovanju mandale: Izdelava mandale).
Mandala je potemtakem kombinacija zavestnih in podzavestnih programov, ki na okolico delujejo na različnih ravneh. Mandale z določenimi kakovostmi bodo privabile k sebi tiste osebe, ki nosijo v sebi enake kakovosti, kot jih nosi mandala, oziroma osebe, ki za svojo rast podzavestno potrebujejo določene kakovosti iz mandale.
Ta ugotovitev pa naj ne spodbuja zavestnega nelagodja ob stiku z mandalo. Zavedati se moramo, da se vse stvari dogajajo točno tako, kot se morajo. Zato bodo k name prišle na pot ravno tiste mandale, ki jih potrebujemo.
Primer: osebo, ki v sebi nosi podzavestno žalost, bo pritegnila tista mandala, v kateri je podzavestna žalost umetnika. Duša bo pri osebi sprožila alarm v obliki pospešenih čustev, s katerimi želi sporočiti, da je čas ugoden za razrešitev vzroka žalosti. To lahko oseba s pomočjo mandale tudi doseže.
Če se zgodi, da med opazovanjem doživimo negativne občutke in ne vemo, od kod prihajajo, hkrati pa si želimo razrešiti svojo vzrok za njih, lahko storimo naslednje:
V mislih ali na glas prosimo boga, višji jaz, svoje vodnike, univerzalno zavest (oziroma vse tisto, kar smatramo za najvišjo zavest), naj nam prek mandale pošlje toliko moči in brezpogojne ljubezni, da smo zmožni prepoznati vzrok za negativne občutke ter ga razrešiti.
Prepustimo se delovanju zdravilne energije prek mandale. Če smo zares pripravljeni, dobimo odgovor v obliki misli, slike ali spomina na določen dogodek, osebo ali dejanje, ki je vzrok za travmo. Pravi odgovor je tisti, ki pride prvi na vrsto, brez razmišljanja in razumskega analiziranja. Poskusimo tudi začutiti, katera čustva smo pri tem izrazili (zamero, žalost, ljubosumje, jezo itd.).
Nato v mislih z vdihom vdihujemo ljubezen, radost, svetlobo, vlečemo do srca in z izdihom širimo brezpogojno ljubezen na mesto travme. To ponavljamo toliko časa, dokler ne začutimo, da je moč travme na minimumu. Z izdihom odpuščamo samim sebi. Po potrebi odpustimo tudi drugim ali jih prosimo za odpuščanje. Celotni travmi tudi zavestno zmanjšajmo pomembnost. Lahko si rečemo: “Zavestno zmanjšujem pomembnost te travme.” Če ob koncu vladata v nas harmonija, mir in se nam travma zdi oddaljena in nepomembna, smo jo razrešili uspešno
Pomembno pri tem je ozavestiti razumevanje, da se nam vse dogaja točno tako, kot se mora. Vse stvari so narejene po najvišji volji, ki presega naš razum, tudi tiste, ki jih morda trenutno dojemamo kot negativne. Z vidika žviljenja ni slabih ali dobrih izkušenj, so samo priložnosti za učenje.
Besedilo: Urška Korun
) ne s strani farmacevtov ali evropskih vrhov.
:rose: