Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Urška
Jelka je okrašena v zlato-rdeči barvi in vem, da so dobri, ker smo vse tiste modre iz vrečke pojedli...ker niso pasali gor.
Super ideja o čokoladnih obeskih! Tako so lahko vsako leto drugačni. 
Pred kratkim smo iz Centra za metodologijo in informatiko Fakultete za družbene vede prejeli prošnjo, da objavimo na našem forumu spletni vprašalnik, ki jim bo pomagal razumeti in pojasniti, kako lahko spletne skupnosti pomagajo posameznikom in skupinam pri izboljšanju življenjskih pogojev. Prošnja je bila poslana tudi drugim forumom, gre pa za mednarodno znanstveno raziskavo o uporabi spletnih forumov.
Mi smo njihovi prošnji ugodili in objavljamo link do spletnega vprašalnika: http://www.1ka.si/a/3155. Kdor želi, ga lahko izpolni.
Gudrun, ne jemlji si k srcu, sej stric gugl skor vse najde. 
:rose: Če želiš pa je seveda zelo dobrodošel tvoj recept, lahk ga objaviš v Domači lekarni-recepti, da ne bo izgubljen v klepetalnici. :prst:
Juhe in recepti za njih se slišijo ponavadi dolgočasno, vsaj meni se, vendar ne, če gre za tole juho, ki jo predstavljam spodaj. Med guglanjem sem našla enostaven recept za fantastično toskansko juho z belim fižolom in sušenimi paradižniki. REcept sem poskusila in preverjeno je fantastična za hladne dni, vonj in okus pa človeka kar sama vabita, da v duhu odpotuje med griče sončne in tople Toskane.
TOSKANSKA JUHA Z BELIM FIŽOLOM IN NA SONCU POSUŠENIMI PARADIŽNIKI
Sestavine (za približno 4 osebe z zmernim tekom ):
1 skodelica majhnih do srednje velikih testenin (jaz sem uporabila bio pirino zakuho za juhe)
olivno olje
1 srednja čebula, nasekljana
6 strokov česna, nasekljanega
2 čajni žlički rožmarina (če je svež, ga dodajte malo več)
1 lovorov list
1/2 čajne žličke popra (celega)
1/2 skodelice na soncu sušenih in v olju namočenih paradižnikov
1 srednje velik korenček, nasekljan
1 velika (480 g) konzerva belega fižola
sol, poper
V srednji in globoki ponvi (ali v loncu) segrejemo olje in popražimo čebulo in česen; dodamo rožmarin, lovorov list in poper, nato vlijemo 2 skodelice vode (kasneje lahko vodo dodajamo, če nam je pregosto), paradižnik, korenček in fižol (pri tem shranimo 1 skodelico fižola in 4 kose suhega paradižnika za kasneje). Zavremo, premešamo in pokrito kuhamo slabih 10 min. Vmes po navodilih skuhamo testenine. Juho spasiramo s paličnim mešalnikom in dodamo sol in poper po okusu. Dodamo kuhane testenine, preostali fižol in preostale paradižnike, ki jih predhodno sesekljamo na drobne koščke.
:prst:
Pred časom je Zorana zanimalo če si kdo sam pripravlja jedi in šele zdaj razumem kaj ga je zanimalo.
Gudrun je napisal/a:mandelj daš v razkoščičeno suho slivo, to namočiš v testo in ocvreš.
Mmm!!
Čist možno, da si bomo mi letos sposodili tvoj recept. :rose: :rose:
Testo se pripravi podobno kot za palačinke ali je kaj posebnega? Cvre se verjetno v ponvi?
Sem poguglala za cel recept, ga našla in za božič res pripravila tole dobroto - vsem se je zelo dopadla, tako da so bile dve runde ocvrtih sliv!
Upam, da ste fajn praznovali!! 
:rose:
In se vprasanje, zakaj ni dobro jeter cistit pozimi
Ker jetra potrebujejo energijo in toploto za čez zimo. S čiščenjem se "spraznijo", kar lahko slabo vpliva na naš imunski sistem. :prst:
Jap, jaz tudi. Sem poskusila v jeseni polovično čiščenje in je bilo zelo intenzivno. :prst:
Zanimivo, ravno zadnjič sem po tv spremljala govor pokojnega Krambergerja. Članek je pa res čist predolg. A lahko prosim za povzetek? :srcek:
ce mi lahko kaj vec poves kako in zakaj lahko sploh izgubis delcek svoje duse?
Del duše človek izgubi skozi izkušnje v življenju, ki jih dojema kot zelo stresne in travmatične. Morebiti bi kakšen dogodek bil v očeh drugega popolnoma nenevaren, a ta oseba taisti dogodek doživlja kot zelo nevaren zanjo in se nanj odziva izredno stresno. Edina zaščita osebe pred pretiranim šokom v dogoddku je to, da z delčkom zavesti zapusti nevarno prizorišče, da si zmanjša bolečino in travmo, ter z zavestjo odtava kdove kam. Povečini se po takem dogodku zavest oziroma duša ne vrne spontano nazaj, oseba pa se čuti prazno, odtujeno. Se pa tudi zgodi, da se duša čez čas vrne nazaj in je oseba ponovno celostna. Zakaj se je del zavesti odločil, da odide na določeno mesto, našemu umu še ni znano. Del zavesti živi svoje življenje v drugem vesolju, planetu, svetu, lahko tudi na zemlji, a na drugih dimenziji od fizične ... možnosti je neskončno
Dogodek, kot je že omenjeno, je lahko vsakdanji - na primer starš se razjezi na otroka, kar otrok doživi kot podobno kot poskus uničenja, do otroka priteče lajajoč pes, ki se hoče igrati, otrok pa se prestraši, radi rečemo da se "na smrt" prestraši ... v odrasli dobi lahko oseba dušo izgubi v razmerju (radi rečemo, da ima nekdo še vedno delček našega srca ali duše), v zelo stresni službi...
Dogodek je lahko bolj travmatičen - poskus posilstva ali umora, oborožen rop, bolezen ali smrt bližnjega, psihično in fizično nasilje v družini ...
Kako prikličemo in privedemo nazaj svojo dušo, sem že pisala v tej temi na prvi strani. Kogar bo zanimalo, naj si prebere. :rose:
ali je uredu ce meditiras z razlicnimi ucitelji, ne da je to stalna praksa, ampak da kdaj meditiras tudi s kaksno drugo skupino?
Jaz osebno z veseljem meditiram s poznanimi ljudmi, zanimivo pa mi je meditirati tudi z novo skupino - vendar samo če jo začutim kot v redu zame. Vsak človek ima edinstvene kakovosti v sebi in vsak človek lahko nekaj da. VEndar je pri tem zelo pomembno sledeče - v sebi moramo popolnoma iskreno in točno vedeti, kaj smo mi, kaj je naše, kaj pa je od drugih. Če hočemo obiskovati različne meditativne skupine na popolnoma varen način, moramo brez dvoma biti v stiku s svojim kanalom, imeti vklopljen "alarmni sistem", če lahko malo teatralno povem. LE-ta nas čuva in nam jasno pove, kaj je dobro za nas in kaj ni. Na ta način sprejmemo v sebe nova znanja, nove informacije in jih priredimo svojemu sistemu, jih vključimo vase brez nevarnosti, da izgubimo same sebe na svoji "duhovni poti".
Hoditi na vse možne duhovne delavnice, meditativne skupine, kar tako iz radovednosti, brez da pred tem vsaj malo ne preverimo pri sebi, kaj bomo s tem dobili, brez da sebe sploh ne začutimo, je neodgovorno dejanje. Nabiramo si znanje, informacije, a nimamo postavljenega osnovnega kanala in dovolj energije, da vse to znanje prizemljimo in integriramo. Precej zaskrbljujoče, mar ne? Dramatično povedano, kot da bi svoje otroke spustili v vsako družbo, brez da bi sploh preverili, kakšna družba to je.
Tako da Zoja, če čutiš, da ti nekdo lahko nekaj da in da je nekaj v biti dobro zate, potem ni nobenih zakonov in omejitev, kaj lahko počneš in kaj ne. :rose:
Zanima me se, ce res ni prevec priporocljivo meditirati, ce si otozen, depresiven oziroma ti primanjkuje energije
Zanimivo vprašanje je postavljeno. Nekateri so zagovorniki meditacije v času depresije, nekateri jo strogo odsvetujejo. Jaz ti lahko svetujem iz svojih izkušenj, sama pa boš najbolje prepoznala, kaj tebi najbolj odgovarja.
Melanholija, depresija, otožnost so občutki neprizemljenosti - v čustvih nam je spodneslo korenine in zato tavamo v čudnih, meglenih področjih. Zato je izredno dobro in zelo učinkovito zdravilo zoper tem občutkom PRIZEMLJENA FIZIČNA AKTIVNOST, da v sebi ponovno začutimo vesel in žuboreč plamen.
Ko jaz začutim, da se v meni nabira otožnost, melanholija, žalost ... grem prvo na daljši sprehod v naravo ali grem ven počet kaj zelo fizično aktivnega - teč, kolesarit, na rolerje, na vrt okopavat ... karkoli, samo da se znebim meglenih, težkih občutkov v sebi, se nadiham svežega zraka, se preznojim in napolnim s svežo energijo. Največkrat otožnost in težke občutke v telesu sprožijo neaktivnost (preveč sedenja, preveč tv-ja ali računalnika), skrbi, premalo svežega zraka ali pretežke, preveč sladke hrane. Zato je "prva pomoč" najprej aktivna dejavnost na svežem zraku (tudi sedaj, ko je zunaj zima in nizke temperature). Po dejavnosti sledi prha, zelo dobro jo je končati z mrzlo prho nekaj sekund (če ste zdravi, je mrzla prha zelo pripročljiva, vsekakor pa je bolje se pogovoriti o tem z zdravnikom, če imate slabo srce), da se telo in duh dodatno okrepčita in osvežita. Proti otožnosti in melanholiji dobro delujejo različni čaji; jaz imam zelo rada čaj iz šentjanževke (o tem sem že pisala tu: http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=52), čaj iz ingverjeve korenine in zeleni čaj. Če me po vsem tem še vedno muči nejevolja ali otožnost, grem v meditacijo preverit, kaj se dejansko dogaja. Včasih grem ob občutkih depresije naravnost, brez predhodne aktivnosti, v meditacijo in preverim, kaj se mi dogaja, vendar ne vedno. Moram se počutiti notranje dovolj energijsko močna, da vem, če bom šla v meditacijo, da bom tudi zmogla razrešiti vzrok depresije ali otožnosti. TI občutki so močni in človeka lahko zlahka posrkajo vase, zato človek, ki se počuti energijsko šibkega, bo mogoče v meditaciji še bolj zabredel v otožnost in melanholijo.
Meditacijo v času depresije ali globoke otožnosti odsvetujem začetnikom in vsem, ki se ne počutijo dovolj močni, da bi napravili z energijskim delom globlje spremembe v sebi. Zelo pa svetujem vsem čim večkrat fizično aktivnost, prhanje z osvežujočo vodo ter zelo pomembno - lahko in svežo hrano ter pijačo - sadje, zelenjavo, zelenjavne juhe, ingver kot začimbo in sokove iz sveže stisnjene pomaranče, limone, grenivke ...
Je pa res, če si že pred začetkom branja "informiran" preveč z odzivi drugih, oz. v tem primeru na nek način "zastrupljen" s tem, da je knjiga fikcija, boš ves čas branja mislil le na to.
Se strinjam. Včasih je dobro katero stvar poizkusiti najprej na lastni koži in šele nato pogledati, kaj menijo o tem drugi. :prst:
Nee, za zamero pa res nimam časa..
Pred časom je Zorana zanimalo če si kdo sam pripravlja jedi in šele zdaj razumem kaj ga je zanimalo.
:prst: 
Držimo pesti za hitro okrevanje in za čim lažje vodenje gospodinjstva!
Objavljam povezavo do strani, na kateri so zbrane vaše zgodbe v zvezi s procesom blagoslova od prednikov.
http://www.pesem-duse.com/blagoslov-del … 10,57.html
Dogajanja so bila po vaših zgodbah sodeč zelo pestra. :srcek: Hvala še enkrat vsem za delitev osebnih izkušenj. :rose:
Pisarski škratek se je poigral. Mislila sem, da je mogoče mal "popoprana", ne "oprana."
Lahko pa je tudi kaj na temu, da je "oprana", da morebiti res niti sama ni vedela, koliko doživlja, da ni znala ubesediti vsega, kar se je (če se ji je) tam dogajalo.
Lahko da je to pustila nam, da sami raziščemo. Mogoče je želela le začetni interes vzpodbuditi?!
Te lahko vprašam kaj si ti odkrila pri svojem en. raziskovanju?
Ne čutim za zdaj, da bi objavljala v javnosti pa brez zamere David. Morebiti je bolje, da z energijskim raziskovanjem vsak razišče toliko, kolikor je v njegovo najvišje dobro.
Žena si je zlomila roko v zapestju in zdaj sem vse tisto kar prej nisem bil:gospodinja(kuhar),čistilka,čakam na izpit za "franco",zraven pa še "medicinska podpora",oziroma negovalka. So mi že povedali,da se človek uči do smrti in sem to stoično sprejel.
Upam, da je z ženo bolje.
In upam, da tudi tebi gre gospodinjstvo dobro od rok? :prst:
Mislim, da bom zadovoljna s kako tortiljo, če mi jo bo kdo pripravil
Uau. .... Ob tako idilični in tipično božični atmosferi se pomoje tudi pica zazdi kot božična jed. :rose:
mandelj daš v razkoščičeno suho slivo, to namočiš v testo in ocvreš.
Mmm!!
Čist možno, da si bomo mi letos sposodili tvoj recept. :rose: :rose:
Testo se pripravi podobno kot za palačinke ali je kaj posebnega? Cvre se verjetno v ponvi?
Hvala vsem za objave svojih izkušenj, dogajanj, me veseli, da ste čutili spremembe na bolje in da se je dogajalo. Danes spravljam skupaj vse vaše objave - s foruma ter z mailov (tisti, ki ste dovolili objavo) in kmalu bodo objavljene na posebni strani na našem portalu. :srcek: :rose:
Drugače pa je eno močno sporočilo bil podano od ljudstva aboridžinov, za našo civilizacijo..
priporočam knjigo: Marlo Morgan: Imenovali so jo Dvoje src
Meni je ta knjiga bila ena od ljubših "duhovnih potopisov". Med prebiranjem vaših postov je tudi meni dalo za misliti, kaj je res in kaj ni. Osebno se bolj opiram na občutek, da je knjiga resnična (mogoče na trenutke mal "poprana" zaradi boljše berljivosti), vendar nekaterim ni pogodu, da se o teh rečeh govori javno, zato je enostavno bolje zavreči kot laž.
Če se gre energijsko raziskovati aborigine in njihovo delovanje (sedanje in v preteklosti), lahko človek odkrije še mnogo več od tistega, kar je zapisano o njih v knjigi. :rose:
Živjo vsem, me zelo veseli glede blagoslova prednikov, da ste začutili spremembo in dogajanje. Vse poste, ki se nanašajo na blagoslov prednikov, sem prestavila v temo Blagoslov dela od prednikov. :prst:
Zanima me, kakšno je vaše mnenje in kaj mislite glede teh povzročiteljev hudih prometnih nesreč, njihovih žrtev in sorodnikov.
Jaz imam okrog tega izdelano določeno osebno mnenje. Tudi mene je doletela že prometna nesreča in vem, da ni bila storjena ne slučajno in nikakor ne zastonj. Jaz sem takrat dogodke preživljala na pol v drugi dimenziji, nisem občutila ne čustvenega ne fizičnega šoka, prisotnost višjih energij je bila tako močna, da je bila skoraj otipljiva. Po tistem so si sledila spoznanja in uvidi, kaj narobe delam, kje si delam škodo. Sprva sem mislila, da moram biti jezna na osebo, ki je nesrečo povzročila, vsi so mi svetovali, naj jo tožim, saj bi tožbo v vsakem primeru dobila, ker je zbežala s kraja nesreče. Vem pa, da mi je praktično dala dosti več od denarja, ki bi ga dobila, saj sem bila na nek način "prebujena" in nisem čutila niti malo potrebe po doseganju pravne pravice (pravica je bila dosežena brez mojega vpletanja, saj je tista oseba morala plačati kar nekaj denarja v dobrodelne namene).
Gledano z energijske ravni je nesreča lahko opozorilo, da deluje oseba sebi v škodo in da je napočil skrajni čas za spremembo v delovanju. Večja kot nesreča je, močnejše je opozorilo o škodljivem delovanju. Pri tem ne igra pomembne vloge ali je človek v vlogi tistega, ki je nesrečo povzročil ali tistega, ki se mu je nesreča zgodila, saj vse nosi s sabo pomembno sporočilo za življenje.
Še en zelo zanimiv dogodek lahko delim z vami, ki se mi je zgodil pred nekaj časa. Zapeljala sem pri zeleni luči v križišče in zavijala levo, ne da bi opazila avto z leve strani, ki je pri rdeči luči s polno paro peljal naravnost. Avtomobila sta se ustavila dejansko nekaj centimentrov drug od drugega, pri ustavljanju pa se je čutila prav posebna vibracija, ki je drugi avto dobesedno odrinila stran, jaz pa sem čutila, kot da sama od sebe močneje pritiskam na zavoro in da je avto pri miru, kljub temu, da sem se dejansko že videla, kako je moj avto že v drugem avtu. Te močne in nenavadne vibracije je začutila tudi oseba, ki je bila z mano v avtu, saj so bile izredno močne in prepoznala sem jih že od nesreče, ki jo omenjam zgoraj. Kmalu po tistem, ko sem šla v energijski proces in gledala za namen dogodka, sem dobila močno in jasno sporočilo, da nekaj ne delam prav. Tisto, kar delam narobe, sem se že prej zavedala, a se mi nekako ni dalo spremeniti.
Tako to izgleda, če dejansko, zavestno in aktivno spremljaš svoje dogodke v življenju.
Verjamem, da se vsaka stvar, dobra in slaba, zgodi z namenom, ki, gledano z najvišjih ravni, ni slab. Od nas je odvisno ali bomo "slab" dogodek dojeli kot slab, si napravili travmo ali ga bomo dojeli kot izziv in opozorilo za boljše življenje.
Nesreče nikakor niso prijetna stvar, vsi se jim želimo izgoniti v čim večjem loku. Želim pa poudariti, da če se nesreča vendarle zgodi, si pustimo sami sebi takšno širino, da bomo videli dogodke s širšega zornega kota, z višjih ravni. Če se nesreče dogajajo drugim ali jih drugi povzročajo, se ravno tako ne vpletajmo v njih s svojimi čustvi in kritiko, ker ne vemo, kaj se takrat dogaja pri njih na višjih ravneh.
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Urška