Besedilo: Projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
V revijah nas bombardirajo reklame, kako bodo margarine zmanjšale naš holesterol in nas oskrbele z dragocenimi vitamini. Po spletu pa krožijo grožnje, kako je to eno izmed najbolj strupenih živil. In kaj od tega je res?
Odgovor je odvisen od tega, kaj označujemo z besedo margarina.
Vaša prababica ni poznala margarin. Nenasičene maščobe so bile na sobni temperaturi tekoče, svinjska mast in maslo pa sta bila trdna in so ju uporabljali za pripravo krem, namazov ali so ju namazali na kruh. Potem so po drugi svetovni vojni v ZDA začeli nastajati presežki soje, koruze in ogrščice. Veliki kapital je ugotovil, da bi lahko s tem kaj zaslužili in ker prodaja žit za krmo ni bila tako donosna, so se spomnili, da bi lahko tekoča olja predelali v trdna, saj bodo kot takšna lahko nadomestila maslo, mast in druge oblike nasičenih maščob v prehrani.
Pogoj za uspeh je bil, da so morali potrošnika prepričati v škodljivost vseh nasičenih maščob. Tako je nastal največji pregon nasičenih maščob v zgodovini. Danes vemo, da zainteresirana industrija ni izbirala sredstev, da bi dosegla želeni cilj. Zato je tudi nastalo nešteto raziskav po naročilu, ki so »dokazale« tisto, za kar so bile naročene. Tako so predvsem v ZDA storili vse, da so očrnili palmovo in kokosovo maščobo, ki sta bili pred margarinami v široki uporabi. Pri nas pa je bilo treba obračunati predvsem z maslom in mlečnimi maščobami, ki naj bi bili »krivci« za težave s holesterolom in z ožiljem. Tako so si margarine utrle pot v naše domove.
Ker gre za zelo poceni izdelek, ki prinaša veliko dobička, so bili tudi proračuni za oglaševanje, s katerim so proizvajalci razpolagali, večji od tistih, ki jih imajo na voljo ponudniki katere koli druge maščobe. In ker je bilo denarja dovolj, je bilo tudi pranje možganov zelo temeljito.
Dolga leta so margarine izdelovali iz delno hidrogeniziranih, rafiniranih in deodoriranih nenasičenih maščob. Prevedeno v bolj razumljiv jezik to pomeni, da so maščobe v navedenih postopkih belili, filtrirali, centrifugirali, pregrevali in obdelovali s kemikalijami. Vse to, da na koncu dobimo olje brez vonja in barve, brez encimov in aktivnih vitaminov, vendar z dolgim rokom uporabe.
O tem smo v naših novicah že velikokrat pisali, vendar naj ponovimo le najbolj pomembno. Hidrogenizacija je zelo nasilen postopek, ki popolnoma spremeni strukturo maščobe. Zato je na koncu tisto, kar dobimo, po besedah dr. Budwigove, bolj podobno plastiki kot živilu. Da je hidrogenizacija res vse prej kot zdrava, je sklenila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je že leta 1974 predlagala državam, da prepovedo to tehnologijo, saj so zbrali dovolj dokazov, da hidrogenizirane maščobe povzročajo vsaj 34 zelo razširjenih civilizacijskih bolezni (med njimi tudi veliko težav v srcem in z ožiljem). Na žalost pa so bili interesi kapitala močnejši od te pobude, zato je hidrogenizacija v široki uporabi še danes.
Šele pred enim desetletjem so različne potrošniške organizacije začele svariti pred nevarnostmi hidrogenizacije in kazati na veliki odstotek degeneriranih maščobnih (t. i. transmaščobnih) kislin, ki nastajajo v tem postopku. Ko je znanost dokazala, da transmaščobne kisline neposredno vplivajo na dvig holesterola in težave z ožiljem, smo dobili odgovor na vprašanje, kako je možno, da lahko živila, kot so margarine, ki holesterola ne vsebujejo, prispevajo k temu, da se holesterol v telesu povečuje. Testiranje margarin, ki ga je opravila naša Zveza potrošnikov Slovenije leta 2004, je pokazala, da so imele nekatere margarine tudi do 25 % transmaščobnih kislin.
In ker so bile transmaščobne kisline otipljivi greh, ki ga je bilo možno izmeriti, so se začela pogajanja; s ciljem, da se njihov odstotek omeji.
Tako smo prišli do 1 % transmaščobnih kislin, ki naj bi bil dovoljen (kar pa še ne pomeni, da je varen). Industrija margarin pa je začela iskati načine, kako zadovoljiti novim standardom. Danes uporabljajo nove tehnologije, ki sicer ne ustvarjajo toliko transmaščobnih kislin, vendar to še zdaleč ne pomeni, da so margarine samodejno postale zdrave. Če so izdelane predvsem iz rafiniranih olj, če so ta olja strjena z delno hidrogenizacijo ali s kemičnimi emulgatorji in če jim »za boljši vtis« na koncu dodajajo cenene anorganske vitamine D, E ali omega-3 maščobe – to po našem mnenju še zdaleč ni živilo, ki bi bilo blagodejno za vaše telo.
V zadnjem času pa je čarobna beseda, ki prodaja margarine, »steroli«. Reklame se praviloma začnejo z zastrašujočim odstotkom oseb, ki imajo povišan holesterol, potem s svarilom, da ga verjetno imate tudi vi, četudi ne čutite nobenih težav, in na koncu z obljubo, da vas lahko prav njihova margarina reši, ker vam bo »znanstveno dokazano znižala holesterol«. Upajo si celo obljubiti, za koliko odstotkov.
Potrošniki, ki jim takšen način »tržnega komuniciranja« vceplja strah v kosti, pa si z nakupom margarine kupujejo »odpustke«. Tudi cena je temu primerna, saj je živilu dodan še znesek, ki izraža »davek na strah«. In ker so dobički bajni, tudi denarja za še bolj temeljito prepričevanje, zastraševanje in »skrb za vaše zdravje« ne zmanjka.
Zanimivo je, da so inšpektorji tiho, da je oglaševalska zbornica tiho, da so tiho celo v Zvezi potrošnikov, četudi zakonodaja izrecno prepoveduje živilom obešati zdravstvene obljube. Celo registrirana zdravila za zniževanje holesterola si ne upajo napovedati, za koliko vam bodo znižala holesterol, in vam obljubljati vračila denarja, če pri tem ne bodo uspešna.
Dobre margarine?
O vrednosti margarine, namazov in podobnih izdelkov za vaše zdravje boste najbolje sklepali na osnovi sestave. Konvencionalni izdelki jo praviloma skrivajo, z napisa »rastlinska olja in maščobe« pa je nemogoče sklepati, kaj je dejansko v izdelku in kako so to predelali. Ekološki izdelki imajo praviloma sestavo navedeno bolj natančno. Praviloma so ekološke margarine sestavljene iz ene nasičene maščobe (palmova ali kokosova), ki margarini daje trdnost na naraven način, temu pa je dodano hladno stiskano nerafinirano olje, ki ima kakovostno maščobno sestavo. Če je izdelek certificiran kot EKO, ste lahko prepričani, da so tudi vsi navedeni vitamini (npr. A, D, E) ali omega-3 maščobe iz naravnega vira. To dosežejo tako, da margarini dodajo delež konopljinega, repičnega ali kakšnega drugega olja, ki je bogato s temi maščobami. Dobre margarine ne uporabljajo kemičnih strjevalcev, umetnih arom ali barvil.
Če so torej živila polna kakovostnih, dragocenih sestavin in obenem v procesu predelave niso utrpela degenerativnih sprememb, imamo opravka z zdravim živilom.
Če ne morete ugotoviti, kaj je v živilu in kako je bilo to predelano, potem vam ostaja le, da zaupate obljubam raziskav, čeprav jih praviloma izvajajo znanstveniki, ki jih plačujejo proizvajalci takšnih margarin.
Telo je vaše, denar je vaš, vaši pa sta tudi odločitev in odgovornost zanju.
Zdrava pamet pravi, da ne samo od nepoznavalcev, temveč tudi od poznavalcev in izvajalcev ne upoštevati mnenja. Upoštevati samo in le mnenje lastnega bitja, DUŠE. :srcek: 
... 
)
:rose:
hihi, upam da me ne okarajo šefi tukaj 
