Iskalne možnosti (Stran 1 od 2)

Pri meni je podobno in imam takšne izkušnje, da mi najbolj ustreza malo miru pa tudi, da po napornem energijskem delu ne grem spet nazaj gledat kaj je narobe, če se počutim ranljivo in občutljivo.  Seveda preden končam preverim koliko sem naredil in če je zadeva zaključena. Kadar pa se počutim tako pa mi ustreza, da se tudi nagradim za naporno delo.  Če se le da je to nekaj čisto prizemljenega, po navadi malo športa ali gibanja na vrtu.  Bom pa poskusil najti nekaj konstantnega, to se mi zdi super ideja.

Lepo, da ti koristi.
Mogoče še to: moje izkušnje so take, da mi je bilo dosti lažje, da sem tudi sprejel, da včasih enostavno potrebujrem sladkor in ogljikove hidrate. Pa tudi če s tem malo nahranim candido...  Prepričan sem tudi, da je razmišljanje o candidi, kot o sovražniku, ki se ga je potrebno znebit napačno. Meni se je zaradi tega samo še okrepila. Zdaj se trugim, da jo sprejemam in da je nimam preveč razširjene v telesu.  Ko to začutim, ponavadi kot napihnjenost in utrujenost, pa nekaj dni jem manj kruha in tiste hrane, ki mi ne ustreza. Dokler se ne počutim spet bolje.

Zdravilni učinki savnanja in njegove koristi za duhovni razvoj
Drugi del
Pri savnanju na prvi stopnji se telesna temperatura ne spremeni kaj dosti, pa tudi potenje ni izrazito - čeprav se tkivo že ogreva, ga telo obvlada s kroženjem krvi ter znojenjem. Druga stopnja se pojavi po desetih do trideset minutah, ko se telo ne zmore več »braniti« pred vročino v savni. Telesna temperatura naraste, kri še bolj sili proti koži, srčni utrip se pospeši, začnemo se pospešeno znojiti. Lahko se počutimo vročično, težje dihamo, lahko postanemo omotični. Takrat bi najraje odšli iz savne, ampak to ni priporočljivo, razen če res ne moremo prenesti vročine. Bolje, kot da savno zapustimo je, da jo nekoliko prezračimo in nadaljujemo, saj se najboljši učinki pojavijo šele v drugem delu savnanja.
V tej fazi nam telesna temperatura naraste od ene do štirih stopinj, nikoli pa naj ne bi presegla 39,5 stopinj Celzija. Po savnanju lahko temperatura ostane povišana še kakšnih petnajst minut, enako še kratek čas čutimo utrujenost ali omotičnost. Zato je pomembno, da po savnanju počivamo četrt ure in telesu omogočimo, da začne spet normalno delovati.
Med povišano telesno temperaturo se začnejo dogajati naslednji procesi:
•    Pospeševanje odmiranja šibkejših celic
Če tkiva segrevamo vsaj četrt ure, se začne proces odmiranja in onemogočenja delovanja šibkejših celic, občutljivih na toploto oziroma vročino. Mednje sodijo celice s poškodovano DNK, bakterije, plesni in drugi zajedavci, celice okužene z virusi, celice, ki so polne kemičnih strupov in druge okvarjene celice. S pospešeno cirkulacijo in odvajanjem vode iz telesa se hkrati z odmiranjem nezdravih celic le-te izločajo iz telesa. Procesi odmiranja potekajo postopoma in sočasno s krepitvijo imunskega sistema tudi spodbujajo telo, da samo nadaljuje te procese.
•    Nastajanje beljakovin toplotnega šoka
Beljakovine toplotnega šoka so posebne beljakovine, ki jih najdemo v vseh telesnih celicah, njihova naloga pa je obnavljanje poškodovanih celic, tako da jim pomagajo, da se ponovno vzpostavi pravilna struktura poškodovanih beljakovin. Ta proces se imenuje renaturacija. Beljakovine toplotnega šoka s tem procesom preprečijo apotozo oz. programirano celično smrt ter celične  beljakovine tako rešijo pred poškodbami zaradi stresa. Zaradi renaturacije beljakovin se lahko obnovijo vse celične funkcije, vključno s tvorbo energije, delovanjem imunskega sistema, izločanjem, dihanjem in drugimi funkcijami.
Raziskave kažejo, da s pregrevanjem telesa začasno ustavimo nastajanje normalnih telesnih beljakovin in sprožimo nastajanje beljakovin toplotnega šoka, ki začnejo nastajati v drugi fazi savnanja, ko telesna temperatura naraste za nekaj stopinj. Sicer pa beljakovine toplotnega šoka  normalno nastajajo v telesu tudi ob drugih stresih.
Pri savnanju je priporočljivo, da se vmes ne tuširamo z mrzlo vodo ali pijemo hladne tekočine, ker s tem proces upočasnimo. Bolj, ko je človek šibkega zdravja, hitreje bo njegovo telo zaznalo vročino kot šok, kar sproži nastajanje beljakovin toplotnega šoka. Dvig telesne temperature tudi povzroči utrujenost, kar pa je večinoma znak spremembe celične presnove, povezane z nastajanjem beljakovin toplotnega šoka in obnavljanjem poškodovanih celic. V infrardeči savni te beljakovine nastajajo hitreje, ker se telo segreva od znotraj.  Če savnanje ponavljamo nekaj dni, s tem telesu omogočimo nadaljevanje procesov obnove.
Pri savnanju je poleg fizičnih učinkov tudi mnogo drugih koristi.  Ko si vzamemo čas zase, za nego svojega telesa in meditacijo, se napolnimo z energijo in tudi izboljšujemo najpomembnejši odnos, ki ga imamo - to je odnos samega do sebe. Globoka fizična sprostitev vpliva tudi na psihično počutje in prinaša življenjsko vedrino. K temu pripomore tudi čiščenje telesa, ki pa ga sam zaznavam tudi v energijskem smislu. Z različnimi tehnikami meditacije lahko v savni okrepimo čiščenje, s tem ko presegamo oziroma se čistimo negativnih občutkov in jih nadomeščamo s pozitivnimi. Kot vemo, občutki privlačijo enake stvari v naše življenje. Enako je, če se npr. počutimo brez energije, ustvarimo v svojem življenju okoliščine, ki nas in seveda naše telo izčrpavajo. V savni se čistimo in kadar ozavestimo vzroke za vzorec slabega počutja, lahko dosežemo spremembo in si s podporo tudi vzpostavimo energijsko ravnovesje.  S tem pa osebnostno in duhovno rastemo. 
Osebna rast se pogosto začne z ozaveščanjem negativnih vzorcev, ki jih nosimo v svoji podzavesti. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na razvoj pozitivnih odnosov, vključno z odnosom do sebe. Telo ima namreč tudi svoj spomin in pomni travme, ki smo jih doživeli, dokler jih ne sprostimo tudi fizično. Procesi telesnega in energijskega čiščenja so dopolnjujoči, ko se um umiri, nehamo bežati stran od sebe in se pozornost usmeri na lastno počutje. Ko sami sebi ne moremo reči klasičen »vse je v redu«. 
Zanimivo je, da lahko v domači savni ustvarimo ekstremne okoliščine, ko smo sami s sabo in ne bežimo več, ter izklopimo moteče dejavnike iz okolja. Procese ozaveščanja lahko podpremo tudi z različnimi tehnikami meditacije, glasbo, vizualizacijo. Savna tako lahko postane kraj dela na sebi in užitka ob sproščanju. Morda pa tudi zaradi soočanja s sabo marsikatera domača savna sameva? Tudi sam sem opazil, da se pri meni intenzivno čiščenje prične, ko se začnem počutiti neugodno in se začne druga faza savnanja. Običajno takrat težje diham in se spominjam različnih čustev in tudi dogodkov, ki so me zaznamovali. Bolj kot spremenim odnos in pogled na npr. jezo do partnerice, manj agresije in drugih negativnih občutkov nosim v sebi, lažje tudi zdržim na vročini. Marsikatero čustvo se sprosti že s predihavanjem, ker so po moji zaznavi tudi ostale okoliščine (vročina, izolacija, glasba)  dovolj podporne za spremembe. Seveda pa to ne pomeni, da je vsak obisk savne soočenje in osebna rast, jaz na to gledam samo kot eno od možnosti in privlačno alternativo, ki vključuje telesni in duhovni vidik, kar je velika prednost savne, saj se spremembe lahko hitreje prizemljijo. Zaradi ekstremnih okoliščin jih namreč takoj zaznamo. Tako ali drugače je redno savnanje izredno koristno in prijetno tako za dušo kot telo.
Vir: Savnanje zdravilna moč infrardeče savne; dr. Lawrence Wilson

David Jerebic

Zanimivo zdaj sem tudi jaz slaba dva meseca doma in se počutim odlično, še posebej sem hvaležen sam sebi ob nedeljah zvečer, ko me ne zvija več v želodcu... Sem pa potreboval dosti časa in ga še bom, da sem se konkretno spočil za nekaj let izgorevanja pa tudi za razmislek o svoji nori realnosti. 
Sem kar ponosen nase, da sem tvegal in sledil samemu sebi. Vmes mi seveda kdaj pa kdaj um ponagaja, ampak če pomislim na preteklost me hitro minejo dvomi.  Počasi začenjam tudi uživat v svobodi in razvijat lastno kreativnost.

Na preteklost gledam, kot na pomembmo učenje pri katerem sem spoznal veliko o sebi in o prioritetah, ki jih imam v življenju. Po eni strani še dobro, da sem imel tako intenzivno iskušnjo, ker če bi imel lažje delovno okolje, morda nikoli ne bi tvegal in bi samo sanjaril, čakal na pravi trenutek dokler ne bi bilo prepozno in obžaloval. Res še sreča za vse brce, ki jih dobim v rit. Šele po tem se zmigam in ko pomislim za naprej imam občutek, da je pred mano najboljše in najlepše obdobje v mojem življenju.  Moram pa še rečt, da sem se začel bolj zavedat tudi pozitivnih vplivov, ki jih lahko prejmemo v okolju v katerem bivamo ali delujemo, ker seveda tudi takšna okolja so. Tudi če si doma si lahko ustvariš prijetno okolje tudi v smislu podporne mreže, obiščeš kakšen prijeten dogodek, se odpreš za prijetno v življenju.  Hecno, da toliko hvaležnosti kot jo čutim v zadnjem času, do vsega okoli mene, nisem čutil že zelooo dolgo. 

Z uvajanjem in redno uporabo začimb v prehrani pa lahko pridobimo še veliko več, kot "le" čista jetra. V zadnjem času sem jih začel več uporabljat (tudi kvalitetnejše) in opažam boljše počutje in višjo raven energije.  Iz preteklih čiščenj se spomnim občutka čistih jeter, zdaj pa se mi zdi, da je fizično občutek podoben samo, da je manj intenziven in je trajnejši. Takrat sem olj čutil lahkost in olajšanje, zdaj pa dejansko tudi več energije in spošno fizično sproščenost. 
Kakšni bojo pa dolgoročni učinki bomo pa še videli, računam da še boljši.

Še eno takšno zelišče je tudi zelena.
Besedilo je povzeto po knjigi Ščepec rešitve  - zamolčane zdravilne moči začimb (Sonja Ločar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar Fetah, Nadja Baćac)

Za zeleno so že stari narodi vedeli, da je ena izmed ključnih rastlin za čiščenje ledvic in odvajanje odvečne vode iz telesa.  Uporabljali so jo pri vnetju ledvic in mehurja, z njo čistili pesek in blažili menstrualne tažave. Vse tradicionalne medicine jo cenijo tudi kot afrodizijak, v njej vidijo rastlino, ki uspešno dviga esencialno energijo telesa (shranjeno v ledviceh) in vpliva na spolne funkcije.
Zelena sodi v družino kobulnic, v kateri so tudi, koper, koromač, kumina, janež, koliander, luštrek in peršilj. PO svojem delovanju je najbližja petšilju in luštreku. Uporabna je celotna rastlina, listi so odlični kot začimba, stebla jemo kot surovo, pečeno ali dušeno zelenjavo, gomolji pa so prava poslastica, ki jih uporabljamo kot zelenjavo čez zimo. Semena imajo največ moči ter so najbolj slani in aromatičen del rastline.  Zelena je ena redkih rastlin, ki vsebuje tudi sol, zato njena uporaba zmanjšuje potrebo po soljenju.

Kako zelena deluje?
Predvsem je znana po odvajanju vode,  ima pa še mnogo drugi učinkov. Vsebuje eterično olje apiin, ki aktivira proizvodno spolnih hormonov. Energijsko pa k boljši spolnosti prispeva tako, da krepi energijsko delovanje ledvic. PRi tem pomaga tudi cink, ki ga zelena vsebuje. IZ tradicionalne kitajske medicine je znano, da so ledvica tudi zadolžena za stanje naših kosti. Zto zeleno priporočajo tudi pri osteroporozi. Temu dodamo še manj znano dejstvo, da je zelena tudi odličen vir kalcija. V lističih ga je dvajstkrat več kot v gomolju, to je razlog več za njeno uporabo v kašastih sokovih. Zelena je tudi antiseptik urogenitalnega območja. Preprečuje in tudi zdarvi vnetja ledvic in mehurja. Vlistih in steblih zelene so tudi eterična olja terpeni, ki dajejo zeleni močan okus, ta olja pa v ustih, žrelu, želodcu, in črevesju ter na sluznicah učinkujejo proti bakterijam, glivicam in virusom.  Seme ali eterična olja iz nje se uporabljajo pri regeneraciji jeter in zniževanju holesterola v krvi. Ker zelena pomaga izločit odvečno sečno kislino iz telesa, zmanjšuje tudi težave, ki v telesu nastajajo s kopičenjem te kisline. Zato je blagodejna za vse, ki trpijo zaradi artritisa, revme ali putike. Ker je nasitna, vsebuje veliko vlaknin in malo kalorij, je zelena (zlasti gomolj) zelo koristno živilo pri hujšanju.  Gomolj je tudi odlično nadomestilo za krompir. Vlističih zelene je veliko grenčin in inzulinu podobnih hormonskih snovi, ki spodbujajo prebavni sistem. Dobro delujeo tudi na nedledvično žlezo, živčni sistem in možgane  ter na celotno presnovo. Zanimivo je, da zelena nevtralizira presežek želodčne kisline. Tako v lističih kot v gomolju so vsi vitamini skupine B. Z njimi pridobimo energijo in krepimo živce. Je tudi vir železa ter vitaminov A in C. Je bogata z metakarotenom in folno kislino. Poleg tega je je ena najbolj bazičnih (alkalnih) zelenih živil, saj pomaga nevtralizirat kisline v telesu. Zelena je emenagog, to pomeni, da spodbuja pretok krvi v medenici in maternici, kar pospeši menstruacijo. V tradicionalni zeliščni medicini se uporablja  pri razdraženosti, nervozi pa tudi histeriji. Kuharska raziskava iz španije je pokazala, da je najbolj pogost način priprave zelena t.j. kuhanje, vrenje - tudi najbolj uničuje njene antioksidativne sposobnosti in sicer kar za 14% v primerjavi s kuhanjem pod pritiskom , cvrtjem, peko na žaru in peko v pečici. Pozor zeleni se izogibajte med nosečnostjo in v primeru vnetja ali okvare ledvic, ker ni znano kako vpliva na delovanje zdravil. Enako se je morajo izogibati ljudje, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode, ker zelena lahko okrepi njihov učinek, ker vodi v dehidracijo telesa.

Uporaba v kulinariki
Zelena je užitna cela in se lahko pripravi na različne načine tudi surova - npr.  nariban gomolj lahko zmešamo z nekaj majoneze in čemažem (ali drobnjakom ali petršiljem)  za odličen namaz.  Pečena ali ocvrta velja za bolj okusno kot kuhana. Tudi surova zelena je blagega okusa.

Glede tega, da so boginje/vodniki/vnebovzeti mojstri specialisti se strinjam.  Na nekaterih poročjih so močnejši in ne tako univerzalni kot bog. Jaz tudi razmišljam v tej smeri, da je na tak način za marsikoga lažje sprejet informacije za določeno področje od specialista. Vodniki imajo tudi bolj izraženo svojo osebost, razmišljajo po svoji logiki in tudi gledajo iz svojega zornega kota. To je lahko OK, lahko pa nam tudi ne koristi, ko sodelujemo z njimi.
Jaz sem imel zanimivo izkušnjo, ko sem izbiral ime za svojo dejavnost in sem različne vodnike spraševal za idejo za ime. Vsak odgovor je bil po svoje OK in fajn, niso mi pa vsi popolnoma ustrezali. Moja žival moči, mi je dala npr takšen predlog, da je bil tako prizemljen da bol že ne bi mogel bit.  Drugi vodniki pa so spet odgovarjali v svojem slogu.

Jaz do zdaj še nisem razmišljal kdaj sem bolj v stiku z bogom in kdaj se obračam na vodnike. To delam po navdihu in odvisno s kakšnim problemom se ukvarjam. Kadar se obračam ne vodnike oz. boginje in bogove se pa prej pozanimam in seznanim z njimi, glede na to kaj me zanima in kasneje navežem stik z njimi. Redkeje pa tudi v meditaciji spoznam koga na novo. Ena ljubših sta mi Merlin in Saint Germain.

Pozdravljen Legion,
meni je zelo ljuba razlaga besebe POMOČ, ki jo uporablja profesorica na Fakulteti za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič.
Ona namreč pravi, da tisti ki išče pomoč, dobesedno gre PO MOČ, da se krepi in jača v reševanju svojih stisk in težav. V zvezi s problemom, ki ga omenjaš je zelo pomembna smer iskanja rešitev. Če boš nadaljeval v tej, ki jo nakazal oz. tako svetoval tej osebi, se bo situacija še naprej slabšala in težave samo okrepile, s kršitvijo duhovnih zakonov se bojo tudi nadaljevale v prihodnosti, lahko prenašale na potomce ... To pa ni pridobivanje moči po definiciji, ki jo omenjam in tudi takšne "pomoči" verjetno ne boš našel na tem mestu. Če želiš nasvet in pomoč, je moj nasvet, da  ta oseba prevzame odgovornos in pobudo za reševanje težav, ti pa lahko veliko pomagaš tako, da ji pomagaš iskati rešitve pri sebi, pri odpravljannju vzrokov za nastale težave. Za začetek je bistveno, da razme smer osebnega razvoja in se zaveda, da če nakaj spremeni pri sebi, šele nato se bojo (lahko) spremenile tudi zunanje okoliščine. 
Ko bo ta oseba začela postavljati prava vprašanja,  v smreri, kot jo omenja Urška, bo tudi dobila drugačne odgovore. Največ kar lahko izkoristi iz tega je, da osvoji lekcijo in zaključi trpljenje zase in za to dušo.

Jaz sem nekaj časa po tem, ko transformiram kaj, ker mi je težje, bolj občutljiv in potrebujem nekaj več miru. Skratka vzamem si čas zase oz. če se tega zavedam, ko sem v odnosu s svojimi bljižnimi drugače gledam na konflikte, ki takrat hitreje nastanejo. Če se ti to dogaja kmalu po transformacijah (nasledji dan) ti predlagam, da si bolj pozorna nase, tudi na to da se tista

v povezavi s tem še mogoče znana misel: NAJVEČ TVEGA KDOR NE TVEGA.
Jaz jo razmem kot opozorilo pret stagnacijo oz. nazadovanjem in tudi da se zavedam kaj pridobivam, ko delam, se spreminajm in premikam svoje meje.