101

(56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Zdrav duh v zdravem telesu, občutenje daru življenja skozi telo, materializacija izkušnje inkarnacije ... vse to so znana spoznanja, povezana z našim telesom. Čutila sem, da moj odnos do telesa ni pravi, zato sem se podala v raziskovanje omejitev. Ugotovila sem, da sem imela preko krščanstva in podobnih izkušenj veliko zadržkov in izkrivljenih percepcij, povezanih s tem, da je telo grešno, umazano, omejeno, celo tako daleč, da so telesne potrebe hudičeve in podobno. Obenem sem zaznala, da je večnost mogoče občutiti le skozi dušo in ne v okviru telesa. Vse to me je še bolj zmedlo, da nisem imela prave perspektive povezanosti s svojim telesom. Sklicevanje na to, da naj bo povezava taka, kot je v najvišje dobro, se mi je v tem primeru zdela bolj prelaganje odgovornosti kot sprejemanje božanskega.

V tem kontekstu mi je bilo pokazano, da se vse poškodbe, ki smo jih doživeli na telesu, odražajo tudi na duši, srcu, umu in tantienu (seveda lahko te vplive transformiramo oziroma z ozaveščanjem sprostimo blokade in sprožimo samozdravljenje). V telo smo prinesli določene energije in dano nam je, da jih v telesu shranimo kot v malem svetišču. Naš odnos do tega svetišča posledično vpliva tudi na dušo, srce, duha in um. To ne pomeni, da se podredimo materialnemu in se ujamemo, ampak da skrbimo zase v vseh pogledih in cenimo izkušnjo življenja, ki nam je bila dana skozi telesno inkarnacijo, smo za to hvaležni in jo brezpogojno sprejemamo. Vse bolj čutim in dojemam, kako pomembno je stanje telesa tudi za razvoj duha, da pa bi znali vzpostaviti in obdržati prave pogoje, moramo imeti do telesa pravi odnos, ga sprejemati, znati zadovoljiti njegove potrebe in mu dati pogoje za zdravje.

102

(24 odgovorov, vpisanih v Umetnost)

Oo, waw! Vizionar z neverjetnim občutkom. Res navdihuje  :prst:

103

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Haha, dobra, Tina wink Zmernost je ključ do zdravja, ane? smile

Ta vikend smo zaključili s 3. modulom Ustvarjalne akademije Pesem duše, ki je res neverjetna izkušnja. Pred tem sem bila na nekajdnevnih delavnicah, vendar je čisto drugačen občutek, ko deluješ v skupini z dolgoročno vizijo skupnega razvoja, se podpiraš, skupaj rasteš, odkrivaš pri sebi omejitve in potenciale in vez ostaja tudi, ko se vrneš v svoj vsakdan. Res sem hvaležna vsem sošolcem - prijateljem, in seveda Zoranu in Urški za najboljše življenjsko vodstvo  :prst:  :srcek:  :rose:

Se že veselim prihodnjih izzivov, v vmesnem času pa lahko ostajamo na vezi na forumu wink

105

(56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

V zadnjem času sem imela izkušnjo v meditaciji, za katero sem začutila, da je namenjena, da jo delim na forumu. Opisala bom svoja doživetja in skušala razložiti občutek sporočila.

Prepustila sem se in znašla v morju. Čutila sem, kako se potapljam in stapljam z vodo, ne da bi mi zmanjkovalo zraka. Nato je proti meni začel plavati ogromen kit ter že začel odpirati svoja velika usta. Ustrašila sem se in že hotela zbežati, ampak nekaj mi je reklo, naj se le prepustim. Odprla sem se doživljanju in dopustila, da sem se znašla v kitovi ustni votlini, vendar me ni požrl, temveč se le zasukal in začel plavati z mano v svojih ustih po toku življenja. Z njegovo pomočjo je bila pot veliko varnejša in hitrejša, kot bi bila sicer. Začela sem še sama plavati, nato pa zagledala ogromenega orla, ki se mi približuje. Prijel me je s svojimi kremplji, me vzdignil in poletela sva. Ozrla sem se navzdol in videla, da je v toku življenja ujetih ogromno ljudi, ki so obtičali, se ne premikajo, komaj lezejo ali pa so obupani. Orla sem vprašala, zakaj nosi mene in ne njih. Bolj ga potrebujejo kot jaz. Zakaj jim ne pomaga. Njegov odgovor je bil: "Ti si pogledala gor."

Postalo mi je jasno. Vsi imamo na voljo vso podporo in pomoč tega sveta. Imamo pa tudi svobodno voljo, da se ji odpremo ali pa ne. Čisto vsak med nami ima nešteto vodnikov, pomočnikov in neskončno ljubezni, ki samo čaka, da se ji odpremo, da jo spustimo v svoje življenje, da preplavi naše telo, čustva, um, vsakodnevne situacije, da nas popelje v raj, ki je tu in sedaj, če si ga le upamo ugledati.

Zato le poglejte gor wink

106

(1 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

Pretekli vikend smo obiskali delavnico šamanke Alicie Hamm v Bratislavi, na kateri je bila omenjena tudi "Lakota dream school" ali po naše Lakota šola sanjanja. Delavnica, ki je delno obravnavala tudi to temo, je bila teden pred tem, imeli pa smo srečo, da si je ena od udeleženk zapisala vse povedano in z nami delila svoje znanje. Spodaj povzetek.

Zvečer, preden zaspimo, naj bi se umirili, dosegli stanje alfa in izrekli naslednjo afirmacijo, ki jo podajam v angleškem jeziku ter dodajam svoj prevod.

"I would like to walk in my dream oh holy Kachinas please. Please come and dance with me in my dream tonight. I haven't got any expectations. I trust the Universe, I trust the Big Spirit, I trust the Mother Earth and myself. I want to remember my dreams and I will remember my dreams!"

"Rad bi hodil v sanjah, prosim vas oh svete Kachine. Prosim, pridite in plešite z mano danes v mojih sanjah. Nimam nikakršnih pričakovanj. Zaupam vesolju, zaupam velikemu duhu, zaupam materi zemlji in sebi. Želim si spomniti svojih sanj in se bom spomnil svojih sanj!"

Kachina pomeni duh (a spirit) in predstavlja duh umrlih prednikov, dežja in oblakov, nadnaravnih bitij, in življenja v mnogih manifestacijah.

Ob postelji moramo imeti vselej dnevnik sanj, v katerega vsako jutro, takoj ko se zbudimo, zapišemo svoje sanje. Pomembno je, da zjutraj ne izvajamo nobenih naglih gibov, priporočljivo je tudi, da se ne bi zbudili z alarmom, ki nas vrže iz tira, saj zaradi tega že lahko pozabimo svoje sanje. Zjutraj:

- poskusimo se spomniti zadnje sanjske podobe; lahko si pomagamo tako, da uporabimo verižico, na kateri so neki kamenčki in ko se pomikamo po delčkih verižice nazaj, nas to vodi globlje v sanje;
- zapišemo si vse, česar se spomnimo, pri čemer skušamo biti čim bolj natančni, saj je vsaka malenkost lahko pomembna.

Naslednja faza je, da si med sanjanjem zadamo domačo nalogo. Med sanjanjem poiščemo svoje roke in si jih ogledamo iz obeh strani. Nato poiščemo ogledalo, da si ogledamo, kakšni pravzaprav smo. Ugotoviti poskušamo, kako se v sanjah premikamo (ali letimo, hodimo, se premikamo počasi ali hitro).
Če se nekaj odločimo, skušamo za to najti svoj način. Odločimo se na primer, da želimo poleteti in to naredimo na način, ki nam je blizu (se preprosto dvignemo iz tal, zrastejo nam krila, vržemo se iz visoke zgradbe ...).

Ko se zavedamo, da sanjamo, lahko sanje kontroliramo in postanemo tudi odgovorni za naše reakcije v sanjah. Nismo odgovorni za temo sanj, smo pa odgovorni za naša dejanja oziroma odzive. Vse, kar počnemo v sanjah, začne v veliko večji meri vplivati na naše realno življenje. Meja med tema svetovoma postane zabrisana in vse, kar se naučimo, spoznamo, dosežemo, naredimo v sanjah, se odraža tudi v našem budnem življenju. Če se v sanjah pogovorimo z osebo, s katero imamo v realnosti konflikten odnos in dosežemo spravo, se dejansko spremeni energija našega odnosa v budnem stanju.

Ko desežemo takšno stanje se močno poveča naša samozavest in moč.

Posimo lahko tudi, da sanjamo čisto določene sanje, da se nam na ta način uredijo odnosi oziroma karšne koli stvari, ki nas težijo v realnosti. Na podlagi sanj sooblikujemo namero našega življenja.

Sanje so polne simbolike, vendar je pomembno, kakšen je naš odnos do njih, kaj nam pomenijo, zato je odgovor večinoma nesmisleno iskati v priročnikih za razlago. Simbolične sanje lahko pomenijo tudi napovedovanje prihodnosti.

Na splošno pa velja nekaj osnov:

- hiša: osebnost
- klet: podzavest
- kopalnica: čiščenje
- nadstropja hiše: mentalni nivoji
- streha: duhovnost

Tema sanj je vezana na področje življenja, na katerem želi delati naša duša in nam to kaže preko sanj in se preko sanj uči. Ponavljajoče sanje tako pomenijo, da svoje duše ne poslušamo, želi pa nam nekaj sporočiti.

Osebno lahko rečem, da imam že od otroštva zelo barvite sanje in mi je sanjski svet zelo blizu. Spontano imam tudi lucidne sanje, ki pa jih še ne kontroliram. Aliciina delavnica pa mi je bila navdih, da svoje sposobnosti še bolj razvijem in se poglobim v svet sanjanja. Vsak večer se postavim v kanal (naredim os sveta) in odločim, da se bom zjutraj spomnila svojih sanj, da bom pogledala svoje roke, ter da se bom ponoči globoko spočila, naspala, regenerirala, zjutraj pa zbudila naspana, sproščena, polna energije in pretočna. Ker posvečam več pozornosti sanjam, skozi njih prejemam več sporočil, skušam si jih redno zapisovati (čeprav ravno ne gre, če se zjutraj kam mudi ali pride kdo nenapovedano na obisk smile). Menim, da je to dolgoročen proces, ki zahteva nekaj discipline in vaje, ki pa je razburljiva, tako da zvečer komaj čakam, da vidim, kaj mi bo prinesla noč smile Od malega sem bila nočni ptiček in nisem marala spanja, tako da mi je to sedaj dobra motivacija, da se spravim prej v posteljo wink

107

(37 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Včeraj sem imela zanimivo izkušnjo, in sicer sem zaznala pri sebi močnejši destruktiven vzorec, ki me je precej bremenil in mi kvaril jasnost pogleda na celotno situacijo in posledično vzrok. Nato sem se odločila in prestavila na vzporedno realnost, ker pa je bil vzorec preveč temeljen in sem imela nanj vezane lekcije, ga nisem bila sposobna preprosto prerasti, preseči na ta način. Kljub temu sem se tako odmaknila od težave, saj je nisem čutila, in si od tam naredila terapijo (skoraj kot bi jo delala na drugi osebi) in na enostaven način brez boja, bega ali čustvenega vpletanja prepoznala omejitve in jih odpustila iz življenja.

Podobno je, ko smo sposobni nase pogledati iz božanske perspektive, ampak včasih je lažje, če nekaj narediš na nekoliko drugačen način, da se ne ujameš v stare vzorce.

Živijo palčica! Vzrokov je lahko zelo veliko, in sicer izhajajo takšne tesnobe iz otroštva, ko se nam je zgodilo kaj neprijetnega, lahko smo jih prevzeli od staršev, sorodnikov, ali pa izvirajo iz preteklih življenj, ko smo imeli kakšno neprijetno izkušnjo in nam je ostal strah.
Najboljše je, da si najprej položiš roko na srce in si rečeš: "Sprejemam, da me je strah zaprtih prostorov, z dušo, duhom in telesom in se kljub temu dejstvu, da me je strah zaprtih prostorov, sprejemam s svojo dušo, duhom, srcem in telesom."
Na zgornji način najprej sprejmeš, da imaš nek strah, neko fobijo in se s tem pomiriš, sprostiš tenzijo do sebe. To je najbolj preprost in enostaven način, ki nam je vedno dostopen in pri roki smile
Drugi korak je ozaveščanje vzroka za nastalo fobijo oziroma strah. Pri tem ti lahko pomaga terapevt, lahko pa se sama odpreš v meditaciji, da vidiš, kaj je vzrok za nek strah. Najprej si postavi os sveta, oziroma kanal (na vstopni strani je posneta Zoranova vodena meditacija), potem pa se odpreš za odgovor. Ko vidiš, kaj se ti je zgodilo, ko si dobila nek strah, negativna čustva predihaš po navodilih za transformacijo, ki jih je napisala Urška in so objavljena v več temah na forumu.

Gilly, Malina ti je zelo lepo odgovorila. Dodala bi samo to, da moč pozitivnega mišljenja ni v tem, da ignoriraš negativne misli, ampak jih sprejmeš (kot ti je napisala Malina), potem pa jiih odpustiš. Vsak strah ima svoj vzrok in če samo preklapljaš na pozitivno, ne da bi se strahov osvobodil, je tako, kot bi si lagal in jih tlačil. Kot bi odprl oči, videl sonce, potem pa jih spet zaprl in se prepričeval, da je v bistvu samo tema, da sonca ni.

Bistveno, ko zaznamo nekaj negativnega (strahove, skrbi, jezo, nezadovoljstvo) je, da jih odpustimo iz življenja, transformiramo. Najprej se umirimo, pomagamo si lahko z glasbo, svečkami, dišavami, lahko smo v naravi - pač kar koli nas sprosti. Nato si postavimo kanal božansko-zemeljsko (na vstopni strani Pesem duše je posneta vodena meditacija za postavljanje kanala) in se odpremo za to, da vidimo, kaj je izvor naših težav oziroma za to, da se osvobodimo tistega, česar v življenju ne želimo. Ko začutimo nek vzorec ali negativno čustvo, ga predihamo. Urška je pred kratkim objavila odličen celosten pregled za transformacijo vzorcev http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=588.

Ne ustraši se negativnih misli ali čustev. So samo pokazatelj, kaj je tisto, kar te v življenju omejuje in znak, da si pripravljena, da to iz življenja odpustiš  :prst:  :srcek:

Pa še to - vesolje bo poskrbelo za nas kot odgovor na našo naravnanost, kamor vlagamo energijo. Imamo popolno odgovornost upravljanja z našim življenjem in vesolje reagira na to, kakšno naročilo mi oddamo. Če si nekaj zavestno želimo, podzavest pa deluje nasprotno, je tudi naročilo zmedeno (primer: zavestno si želim denar, podzavestno pa dvomim in se bojim, da bom obubožal). Podzavest je veliko globlja od zavesti, zato je pomembno, da se osvobodimo omejitev na tej ravni. 
Srečno, pa sporoči, kako ti gre  :rose:

110

(5 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Živijo Andro,
tehnike, ki jo opisuješ, osebno ne poznam, tako da hvala za razlago. Moje mnenje je, da je veliko dejavnikov in stvari, ki vplivajo, da sem tukaj kot sem, da sem se rodila v tej družini, da imam tak krog ljudi okrog sebe, da sem izbrala ravno tega partnerja, da me zanimajo določene stvari v življenju ...
Zdi se mi, da je vse to skupek preteklih izkušenj, odločitev, ki sem jih sprejela pred vstopom v to življenje, podzavestnih vzorcev, dogovorov duš in še bi lahko naštevali.
Vzrokov, da te vleče v neko razmerje, je zelo veliko. Lahko gre za karmičen odnos, in te oseba privlači, ker je potrebno, da se med vama razreši karma, lahko prepoznaš sorodno dušo, te preprosto privlačijo neke kvalitete, ki jih sam nimaš in podobno. Ko takole razglabljava, vidiva, da je resnično ogromno dejavnikov. Zato mi osebno ni blizu zanašanje le na enega od njih. Ko opazim kaj zanimivega v življenju (bom vzela tvoj primer, da srečam neko zanimivo osebo), potem grem v meditacijo preverjat, zakaj je ta oseba sprožila neka čustva v meni. Ko prepoznam vzrok, se lahko svobodno odločim ali želim vzpostaviti/ohranjati odnos s to osebo ali ne, ali je lekcija morda že osvojena in nimam več te potrebe ...

Vsekakor imajo tudi numerologija, datum rojstva ipd. neke vplive na nas, najbrž toliko večje, kolikor večjo pozornost jim posvečamo. Osebno se mi zdi preveč skrajno, da ne bi vstopila v nek odnos samo zato, ker horoskopsko gledano ne bi bila kompatibilna ali naj ne bi bil pravi čas glede na postavitev planetov. Se mi pa to zdi eden od načinov za sponavanje sebe, drugih in učenje in spoštujem tiste, ki jim je to blizu.

Danes sem imela zanimivo izkušnjo s svojo živaljo moči. Takoj ko sem začela meditirat, je prišel lev in mi rekel, naj gledam v sonce. Rekla sem OK in napeto čakala, kaj se bo sedaj zgodilo. Ko nekaj časa nisem opazila nič posebnega, sem vprašala, kaj čakava. Odgovoril mi je, da nič ne čakava, da samo gledava v sonce. Šele s časom sem razumela, da je bilo to bistvo izkušnje. Delati nič, samo uživati, se prepustiti smile

Pokazal mi je tudi, da si lahko ustvarim prostor, kamor se umaknem, odpočijem, napolnim. Biti na takelem prostorčku z levom ob svoji strani je bila res super izkušnja, ki me je zazibala v globok spanec wink

Verjamem, da lahko postane tak umik še "močnejši", če ga večkrat prakticiraš, hkrati pa negativne misli, čustva, vzorci tja nimajo vstopa. Vse težave se pusti izven prostora. Predstavljam si, da je v veliko oporo tudi takrat, ko se počutimo ranljivi. Pa ne da bi to sedaj izkoriščali za beg iz težav, ampak samo za globok počitek in polnjenje baterij  oz. regeneracijo :prst:

Ja, jaz sem tudi ugotovila, da je ključni del to, da se nagradim. Lahko je kakšna slaščica, sprehod, pijačka v dobri družbi, izlet, vroča banja z eteričnimi olji, popoln odmik od obveznosti za kakšni 2 uri. Čisto odvisno, kaj mi takrat paše (samota ali družba) ... smile

113

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Malina, hvala, zakon informacije  :prst: Na splošno pa preverimo, če je lakota "zdrava" (oziroma ima realne temelje ali le pomeni neko kompenzacijo) tako, da se postavimo v kanal in potem vidimo, če smo še lačni. Men se zna zgodit, da se mi na primer zapaše nekaj nezdravega, ko se postavim v kanal, pa kaj bolj zdravega (npr. čokolada / suho sadje).

114

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Zelo zanimivo, hvala Malina  :prst:

115

(10 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Dadas, navdihujoče je brat tvojo izkušnjo, sem presrečna, da si se odprl vsemu lepemu in naravnal na pozitivne izkušnje  :srcek:  Samo tako naprej smile

Tudi sama opažam, da je ključnega pomena ravno to - da se naravnaš na lepo, odločiš, da se boš učil skozi pozitivno, da sploh dopustiš, da se ti dogajajo lepe stvari. Da nisi ujet v negativno in iskanje slabega, saj posledično privlačiš take izkušnje v svoje življenje. Da za to ne iščeš vzrokov zunaj, ampak se zazreš vase, si priznaš, sprejmeš odgovornost in nato spremeniš, kar te omejuje. Življenje je res lepo, ko tako pogledaš nanj  :srcek:

116

(62 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Glede neprizemljenosti bi rada dodala, da sem pri sebi ugotovila, da je tako kot pri vseh ostalih stvareh pomembno dvoje:

- brezpogojno sprejemanje (z dušo, duhom, telesom, srcem), da sem neprizemljena
- odločitev v srcu (z ljubeznijo), da bom Zemljo sprejela

Ko se mi je zgodilo slednje, so se mi začele zemeljske aktivnosti odpirati na čisto drugačen način, drugače sem jih začela čutit in dojemat, poleg tega pa so se mi začeli kazati načini za ohranjanje večje prizemljenosti. Na primer ukvarjanje z živalmi, hribolazenje, masaže, ples, urejanje vrta (nimam svojega, se pa z veseljem pridružim komu, ki potrebuje kakšno dodatno roko wink). Seveda je ključno tudi, da se dela na vzrokih za neprizemljenost in sprostitvi travm, ampak ta "meditacijski" del mi je bil takoj jasen wink

117

(12 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Na forumu pa tudi na delavnicah in meditacijah Društva Pesem duše se ves čas poudarja, da je pomembno, da se osvobodimo ujetosti v učenje skozi negativna čustva in se odpremo ljubezni, da delujemo preko Boga in imamo pravo definicijo, percepcijo in razumevanje brezpogojne božanske ljubezni.

Čeprav je bilo vse to velikokrat povedano, bi rada delila svojo izkušnjo iz meditacije. Ljubezen je vselej v in povsod okoli nas. Je bistvena esenca vsega vselej in povsod. Morda imamo kdaj občutek, da ni dovolj močna, ali pa se v času krize skušamo obrniti na ljubezen, se ji odpreti in imamo občutek, da nam ne odgovori ali nas vodi. V takih trenutkih gre zgolj za to, da smo preveč zaprti, da bi jo začutili. Kar pa ne pomeni, da ni v nas in nas ne vodi, nam daje odgovore na vprašanja, nas preplavlja. Ljubezen nas vselej pripelje do cilja, morda ne do tistega, ki smo si ga zavestno postavili, ampak vsekakor tistega, ki je v naše najvišje dobro. Za katerega morda ne vemo, čemu nam služi, ker nimamo dovolj široke perspektive. Ljubezen ima vselej vse odgovore in nikoli ni krivična, enostranska, omejena. Ljubezen prehaja, se staplja, zliva, nas povezuje z vsem, kar obstaja. Tudi v najbolj temnih trenutkih, najbolj negativnih občutjih smo bitja svetlobe in ljubezni. Ljubezen je vseobsegajoča, vseprisotna in je gonilo vesolja. Je v vsakem listu drevesa, vsaki travici, kamnu, bitju, sapi vetra, sončnem žarku in planetu. Je v vsaki težavi in vsakem uspehu. Ves čas je v nas in povsod okoli nas in nas uči, ne glede na to ali se tega zavedamo ali ne. Je pot in je cilj. Zato se ji odprimo, ji zaupajmo, pustimo, da steče skozi nas in nas vodi skozi življenje  :srcek:  :srcek:  :srcek:

Hej Ar3ka, hvala za tvoja pojasnila. Nisem pogledala iz tega vidika, tako da res hvala, da si mi prikazala situacijo iz druge perspektive  :prst:  :srcek:

Res smo edinstvena kombinacija najrazličnejših izkušenj, ki jih nosimo iz najrazličnejših dimenzij vesolja. Zanimivo, kako kompleksno takole postane vprašanje Kdo si? smile)

Pred kratkim sem brala Ogorevčevo knjigo Sodobna bioterapija, kjer na naslednji način opisuje osebe, ki niso vajene življenja na Zemlji (imenuje jih et - extra terrestrial).

... njihova evolucija, dušni razvoj, se je pretežno ali pa le manjši del dogajala na drugih planetih in galaksijah oz. v drugih dimenzijah. Nekateri izmed njih so na Zemlji utelešeni prvič. Et-ji so že po svoji zunanjosti nekoliko posebni, temu ustrezno pa je tudi njihovo doživljanje sveta.
... njihova življenja se v prejšnjih inkarnacijah razlikujejo od zdajšnjega, zemeljskega, nekateri pa so sploh prvič snovno utelešeni. Slednji in pa tisti, ki na Zemlji živijo prvič, imajo praviloma močne težave že v času bivanja v maternici, predvsem pa doživljajo rojstvo kot hudo travmo. 
... ker jim je zemeljska energija tuja, se tako na Zemlji tudi počutijo. V trenutku spočetja, ko se združijo njihovi vzorci iz prejšnjih življenj in takratnih prednikov z vzorci in zapuščino sedanjih staršev, nastane nenavadna kombinacija, katere posledica je občutek zmedenosti in nemoči.
... Praviloma et-ji niso navezani na starše in so jim starši tuji.
... Ko tem osebam povem, da so njihove izkušnje vezane pretežno na nezemeljske dimenzije, običajno to sprejmejo povsem mirno in z razumevanjem. Nekateri so to slutili od nekdaj.
... Njihov ključni problem je, da niso dovolj prizemljeni, ne sprejemajo zemeljskih energij, zato je njihovo bivanje na Zemlji težavno. Nimajo dovolj močnega pretoka energije, zato je njihov imunski sistem pogosto prizadet. Po mojih izkušnjah so tisti, ki so na Zemlji utelešeni prvič, nekoliko nadpovprečno sposobni in se zlahka učijo.

Zanimivo je, da et-ji v svoji podzavesti nimajo toliko destruktivnih, škodljivih programov kot povsem zemeljski ljudje.

Najbolj mi je zanimiv zadnji stavek, in sicer da je biopolje et-jev, kot jih imenuje Marjan, bolj čisto. Omejitev in škodljviih programov ne pridobivamo le na Zemlji, reševala sem tudi že programe, ki sem jih prinesla od drugod in so bili vidni sedaj, v mojem zemeljskem življenju. Zanima me:
- ali v drugih dimenzijah ne nastajajo destruktivni programi, ki vplivajo na nas ali je morda vibracija manj moteča od zemeljskih ali je drugače vidna -> zakaj je biopolje et-jev čistejše?
- kako so posledice učenja na drugih planetih drugačne od Zemlje?
- ali ni Zemlja enakovredna drugim dimenzijam, planetom, galaksijam, v čem se učenje na Zemlji razlikuje, če naj bi bili zemeljski programi bolj destruktivni?

Nisem prepričana, če sem postavila prava vprašanja. V splošnem me zanima primerjava med učenjem na Zemlji in drugih planetih in vplivi osvajanja lekcij na Zemlji v primerjavi z inkarnacijami na drugih planetih.

Pri ozaveščanju lekcij preteklih življenj se mi je pokazalo kot zelo uporabno, da se po tem, ko odkrijem, kaj je bil namen življenja, kaj sem se učila, vprašam, čemu je bilo to učenje potrebno. Običajno me tako vprašanje vodi globlje v težavo oz. se mi pokažejo starejša življenja, preko katerih mi postane bolj jasen namen in tako tudi navidez negativno učenje lažje sprejmem. Mislim, da se tako tudi skrajni poli bolj uravnajo (npr. vloga žrtve - vloga napadalca) in dobiš bolj celosten, širši pogled na situacijo.

Živijo Katrinka - dobrodošla na forumu smile

Načini za zaznavanje energij, uravnavanje in prekinjanje omejujočih povezav so zelo različni, zato ne vem točno, kaj sta počeli z gospo, ki si jo obiskala. Prekinjanje vezi z mrtvimi oz. dušami, ki so prisotne v avri, je potrebno in vsekakor vpliva na raven energije v telesu, na dolgi rok, če se želiš tega osvoboditi, pa je potrebno ozavestiti in transformirati vzorce, ki te z mrtvimi povezujejo. Torej najti vzrok, da vežeš duše nase, sicer se situacije tako ali drugače ponavljajo in nam kažejo, da je potrebno nekaj narediti, da se omejitev osvobodimo.

Zavedati pa se moraš, da je takšna povezava z dušami težka in negativna tako zate kot za duše. Veže vas nek vzorec delovanja, ki škodi vsem, zato se je razreševanja dobro lotit z mislijo na to, da tudi duše trpijo in ne gre za to, da so zlobne ali kaj podobnega.

Pri tebi čutim močno povezavo s svetom mrtvih, ki se je aktivirala že v tvojem otroštvu (imaš mogoče kakšne nenavadne spomine iz otroštva iz prostora, kjer ste živeli ali kaj podobnega; si imela kakšne "navidezne prijatelje"?), sicer pa povezava izvira iz preteklih življenj in ti je to domače. Kolikor vidim, te povezave sedaj podzavestno nisi pripravljena prekiniti, ker ti pomeni vstop v drugačen svet energij, duhovnosti, boljšega spoznavanja sebe in delovanja na drugačnih ravneh in ti je na nek način zabavno oz. zanimivo. Zavedaj se, da s prekinitvijo povezave in razrešitvijo omejujočih vzorcev, ne boš izgubila sposobnosti zaznave in vstopa v druge svetove, ampak si jih boš povečala, sposobna boš videti preko tega, saj ne boš ujeta v težavo. Dokler smo ujeti v vzorec, nimamo svobodne volje, saj ne zmoremo delovati drugače.

Pa nič naj te ne bo strah, to ni nič nenavadnega ali kaj kar se ne bi dalo rešiti. No, verjamem, da se to čudno sliši, ampak je res wink Tudi bivališče ob pokopališču si si izbrala z razlogom, saj ti je to na nek način domače, poleg tega pa ti je potenciralo vzorec in te odprlo duhovnosti  :prst:

Mogoče bo še kdo drug kaj dodal ...

Če ti je kaj od napisanega blizu, si lahko pomagaš z navodili za transformacijo (http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=588), na isti način pa se odpreš tudi, da dobiš božansko perspektivo situacije in kaj se ti bo v resnici zgodilo, če prekineš povezavo z mrtvimi.

Pa poročaj smile

122

(129 odgovorov, vpisanih v Razno)

Where individuals compete there exists cheats; where one dominates, society depletes; where everyone's equal, there’s nothing to eat (www.goddessnike.com).

123

(129 odgovorov, vpisanih v Razno)

Witchcraft demands intellectual freedom and the courage to confront our own assumptions. It is not a belief system: it is a constantly self-renewed attitude of joy and wonder to the world. (http://www.hecatescauldron.org)

No, tale witchcraft ima malo negativne konotacije, pa pustimo podrobnosti smile Drugi del misli se mi zdi genialen ...

124

(1 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Samoopazovanje se mi zdi ključen element dela na sebi, ki ga ne moremo spregledati. Pri tem imam v mislih predvsem pozorno spremljanje vsakdanjih situacij. Na primer:

- kakšni ljudje me obkrožajo
- katere stvari me spravijo iz tira
- kakšne življenjske situacije in okoliščine se mi ponavljajo
- kako bližnji, prijatelji, družina, sodelavci reagirajo name in kako jaz nanje
- pred čim bežim, česa se bojim, čemu se izogibam
- kaj mi je prijetno v življenju (kakšni ljudje, kakšne situacije, okolje me pritegnejo) ...

Vse to je odraz naše notranje naravnanosti in nam daje izhodišče za nadaljnje raziskovanje naše notranjosti in vzrokov za težave.

Pri tem pa je ključnega pomena sprejemanje sebe in spremljanje (samoopazovanje) brez čustvenega vmešavanja v smislu obtoževanja, občutka krivde, iskanja krivcev, prelaganja odgovornosti in obžalovanja. Z dušo, duhom, srcem in telesom se skušam sprejeti in se (vsaj po razrešitvi omejujočega vzorca) zahvaliti s srcem vsem vpletenim, ki so s svojim odnosom, pristopom, reakcijami, besedami, dejanji ali čustvi sprožili v meni negativna čustva in na ta način kazali na težavo.

Ko gre za temeljni vzorec, ki je dolgo obvladoval moj način delovanja in dojemanja, je nujno, da potujem skozi čas v situacije (vrtenje filma), kjer je bil še posebej intenziven in je posledično nastala travmatična, čustveno nabita izkušnja. V vsaki taki situaciji prediham negativna čustva in sprostim morebitne napetosti, ki so nastale v odnosih do drugih ali sebe. S srcem sprejmem vpletene in se jim zahvalim, ker so mi kazali na težavo in mi jo na ta način pomagali razrešiti. Če se jim res lahko iskreno zahvalim, jim avtomatsko odpustim, obenem pa z zavedanjem, da sem ravnala, kot sem takrat najbolje znala, odpustim tudi sebi, ker sem nosila negativni vzorec in tako priklicala negativno izkušnjo. Če napetost ostaja, potem težava še ni rešena in je potrebno še delati na odkrivanju lekcij in sprostitvi travm.

Vse to je veliko lažje, če razumemo lekcije, torej učenja za nekim vzorcem delovanja, sicer se hitreje lahko pojavi razkol med tem, kar vemo, da bi morali narediti, in tem, česar ne zmoremo, ker nimamo dovolj široke perspektive. Poleg tega se razkol pojavlja tudi, če smo premalo prizemljeni; v meditaciji nekaj razrešimo, smo pomirjeni, v našem vsakdanu pa se nič ne spremeni. Za materializiranje sprememb je zato nujna tudi povezava med srcem-umom-dušo-telesom-duhom (več o tem http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=111), ker sicer lahko nekaj sprejmemo le z enim delom (na primer v glavi vemo, da nekaj ni dobro za nas, vendar se to še vedno ponavlja).

125

(37 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Zoran mi je enkrat rekel, da ko si v dreku in skušaš reševati težave, samo razkopavaš in mešaš drek (tako nekako, oprosti, če citat ni dobeseden wink)
Zato je dobro (kot je bilo na forumu že večkrat napisano), da ko se slabo počutimo in se soočamo z negativnimi počutji, gremo v naravo, športat in počnemo stvari, ki nas sprostijo in napolnijo, kar nam da "moč", da se osvobodimo omejitev in pogledamo na težave z višje perspektive. Da malo preklopimo wink
Kot dober začetek meditacije v takem primeru se mi je pokazalo, da se osredotočiš na prejemanje božanske ljubezni in veliko pozornosti nameniš temu, da dopustiš, da napolni vse ravni (fizično, čustveno, mentalno, duhovno) in vse težave na vseh teh nivojih (da se prepojijo z božansko ljubenzijo). Že to ti da odlično izhodišče, da pogledaš na situacijo iz druge, širše perspektive. Prav tako, da na začetku z duhom, dušo in srcem sprejmeš, da imaš težavo in se zaradi tega ne zavračaš, obtožuješ ali kriviš.  :prst:  :srcek: