spelca13 je napisal/a:

nekaj sem čudna zadnje čase me neki obremenjuje tale duhovnost pa sem se malo umaknila.

Kaj pa te matra?

spelca13 je napisal/a:

No ampak na regresijo sem pa šla. Super izkušnja, najprej sem se sicer bala, da ne bom videla nič, oz. si bom domišljala stvari, potem pa je steklo...

Super, čestitke  :prst:  :prst:

spelca13 je napisal/a:

ma sej globlje kot koplješ več pride ven big_smile  no bo treba še malo kopat, razmišljam še o progresiji. je že kdo bil? je bil pa tisti moj preblisk v meditaciji

Res je in ne smemo pozabit, da je osebna rast proces, ki nas vselej vodi po vedno novih neodkritih poteh, spoznavamo neznane stvari o sebi, se učimo, rastemo ...
Osebno sem nekajkrat doživela vpoglede v prihodnost in mi je bilo na nek način podobno kot preteklost. Samo, da ko zaznaš, kaj te omejuje, kje so problemi, jih spustiš ven (točneje pogledaš, kakšni vzorci, prepričanja te blokirajo oz. ti povzročajo probleme) in spremljaš, kako se spreminja slika prihodnosti. Nisem pa bila na poglobljeni progresiji, moje izkušnje so bile v sklopu meditacije, ki me je zanesla tudi v prihodnost.

Kot je napisal ander, pridemo v vsako življenje kot skupek izkušenj, vzorcev, oblikujejo nas tako pozitivna kot negativna iskustva iz preteklosti, poleg tega pa si duša izbere družino, v katero se bo inkarnirala, na podlagi namena življenja. S tem se poveže tudi s kolektivno zavestjo, predniki, njihovimi težavami ipd.

Vedno, ko nekaj spremeniš pri sebi, to vpliva tako na tvojo sedanjost kot tudi prihodnost, na nek način pa tudi preteklost oz. tvoj odnos do preteklosti. Če si npr. v otroštvu doživela neko travmo - se npr. izgubila v množici ljudi in močno prestrašila - te ta strah v sedanjosti omejuje in če travme ne razrešiš, te oblikuje tudi v prihodnosti, dokler ne bo prišel čas, ko se boš s tem soočila, strah premagala, sprostila energijo in negativna čustva, ki te držijo v primežu, ujetosti.

Ko se srečamo z negativnimi mislimi, so nam le-ta odskočna deska, da se vprašamo, od kod izvirajo. Zakaj čutim jezo v tem trenutku? Kaj je tisto, kar me je v resnici razjezilo? Tako sledimo toku misli do izvora negativnega čustva, ki nam pokaže vzorec, ki nas omejuje ali situacijo, ko je program nastal. Ko se tega osvobodimo, se lahko odločimo, da bomo delovali drugače, skozi pozitivna čustva. Negativnih misli se ne smemo bati, najslabše, kar lahko naredimo je, da si jih zanikamo, jih tlačimo, se pretvarjamo, da jih ni. Naučiti se jih moramo obvladovati, jih izraziti, pri čemer nam lahko pomaga šport, meditacija ...

Tako da ja, negativni misli imajo vzrok, vzroka pa se lahko osvobodiš tukaj in zdaj. S tem vplivaš pa tudi na svojo prihodnost, predvsem pa bo tvoje življenje bolj prijetno, svobodno, radostno, srečno v sedanjosti.

Res pa je, da "čiščenja" ni nikoli konec. Vedno se pojavijo nove stvari, novi vzorci in če življenje posvetimo samo čiščenju, ne bomo nikdar zares živeli. Pomembno je ravnovesje dela na sebi in uživanja. Tudi to čiščenje je užitek, saj nas vodi po poteh odkrivanja sebe, svojih sposobnosti, potencialov in nam omogoči, da jih zaživimo, se usmerimo tja, kamor nas vodi srce. Razlika je v tem, da čistiš sebe le iz strahu pred tem, kaj bo v prihodnje, ali pa ker te delo na sebi izpopolnjuje.

153

(16 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Valčika, lahko te nadvse preseneti, kaj se bo v resnici zgodilo. Prevelika, nezdrava kontrola nikoli ne more biti pozitivna. Vem, da gre pri starševstvu to lahko močno navzkriž s predstavami in vzori, ki nam jih daje okolica ter izkušnjami, ki jih imamo. Hočem povedat, da ko spustiš preveliko potrebo po nadzoru, vidiš, da se lahko stvari veliko lepše, bolj gladko, umirjeno in lepo speljejo, ne da bi bil vpleten, kot si bil vajen doslej. Kar verjeti ne moreš, ampak drži smile In tudi okolico pretirana potreba po nadzoru duši, začne reagirat nanjo z umikom ali negativnimi čustvi, kar pa je vse le pokazatelj, da je čas, da spustiš to omejitev.  :prst:  :rose:

Spelca, če boš malo bolj podrobno prebrala članek, ki sem ga napisala na blogu, in odprto temo, boš našla večino odgovorov na tvoja vprašanja. Članek podaja številne primere iz mojih potovanj v preteklost, ki kažejo na to, kako sem reševala nekatere zadeve, povezane z odnosom do drugih, odnosom do sebe, vsakdanjimi težavami - čisto praktično. Napisano je tudi, na kakšne načine lahko doživljaš regresijo.
Svetujem ti, da preden greš na regresijo, spustiš ven vse strahove, ki te pestijo. Lahko se zgodi čisto vse, kar si napisala, vendar je tako, da si nekako odmaknjen, si voden, imaš zelo veliko podporo. Tako kot ti je napisala tudi Malina. Ves čas se zavedaš, kje si, kdo je ob tebi, si vodena s strani terapevta, ki te opozori na kakšne detajle, odnose, ti pomaga odkriti lekcijo nekega življenja in spustiti vse, kar te omejuje.

Vodnik te v regresiji vodi tja, kamor je potrebno zate, da se srečaš z življenji, ki te sedaj najbolj omejujejo, razrešiš odnose, ki te najbolj ovirajo. Ne se vnaprej omejevat v smislu tega in tega nočem, tega se bojim, vedi, da boš videla stvari, ki so v tvoje najvišje dobro, da jih vidiš in na način, ki ti je blizu, skozi katerega boš najbolje prejemala informacije in osvojila lekcije. Zaupaj v to. Če te regresija vleče, je gotovo prav zate, da greš. Pokazano pa ti bo tisto, kar potrebuješ vedeti, razumeti, dojeti, da bo tvoje življenje od takrat naprej lažje, enostavnejše, svobodnejše, da se boš boljše počutila. Tudi meditacija ni vedno usmerjena le na neka pozitivna čustva, saj se moramo srečati z nekaterimi travmami, negativnimi čustvi, zamerami, odnosi, ki so za nas težavni, zato da jih spustimo, se jih osvobodimo in naredimo prostor za vse lepo v življenju, kar si želimo. Enako je v regresiji, kjer se preko preteklih življenj ukvarjaš s sedanjostjo, saj nekatere travme, odnosi, ne izvirajo iz tega življenja, ampak so starejše, jih lahko nosiš s sabo že zelo dolgo in je sedaj nastopil čas, da se jih osvobodiš. Res ni iz tega vidika nič kaj drugače kot v meditaciji.

Kar vprašaj, če te še kar koli skrbi oz. zanima.

Živijo spelca,
o regresiji je bilo na strani že kar nekaj napisanega, ti pripenjam linke na obstoječo temo in blog:
http://www.pesem-duse.com/forum/viewtop … 79&p=2
http://pesemduse.blogspot.si/2012/03/17 … zivljenja/

Sicer pa brez skrbi glede regresije, je res čudovito pustolovsko doživetje. Odkar sem bila na regresiji pri Zoranu, je to postalo sestavni del mojega dela na sebi, ki je izredno zanimiv in drugačen, zabaven in poln presenečenj smile

Z veseljem ti odgovorim na vse, kar te skrbi ali zanima glede popotovanja v preteklost, tako da kar na plano z vprašanji wink

Enako wink Naj ti bo v užitek, pa kaj poročaj smile

Mislim, da imamo vsi včasih probleme s tem tongue Možnosti je veliko; lahko naročiš Bogu, da dobivaš informacije na tebi razumljiv način. Jaz sem na začetku dvomila v informacije, ki sem jih dobivala preko besed (glasu) in nato naročila, da dobim informacijo preko slik in potem občutkov, ki jih v meni vzbudijo (temu sem veliko bolj zaupala). Predvsem se osvobodi pričakovanj in pusti, da gre meditacija svojo pot. Postavi se v kanal, tudi z vodniki se vselej poveži le preko kanala (preko čiste zavesti) in samo spremljaj, kaj se dogaja. Sčasom boš začela čutiti nianse v sporočilih, če nisi prepričana, pa še vedno lahko preveriš npr. z blinkanjem, lahko naročiš, da se ti sporočilo razkrije tekom dneva, v sanjah ipd. Prav tako lahko naročiš Bogu, da ti pokaže, kako se bolj odpreti za sporočila vodnikov in jih ločiti od svojih misli.
Pri sebi vidim, da mi včasih pač kakšna stvar ni jasna, zanjo potem smatram, da se mi bo že odkrila na drugačen način, ko bo čas ali če je pomembno zame. Prav tako če ne dobim odgovora na kakšno vprašanje. Morda moram nekaj drugega rešiti, da lahko dobim vpogled v situacijo ...
Glavno, da se s tem ne obremenjuješ preveč, meditiraš z ljubeznijo in ne prevelikimi pričakovanji do sebe in situacije, ker s pričakovanji že ustvarjamo predstave, te pa nam onemogočajo, da bi jasno zaznavali.  :prst:  :srcek:

Spelca, meni je super, kar nam je Zoran povedal na delavnicah. Delovanje uma si predstavljaj kot vožnjo od Ljubljane do Kopra. Med potjo vidiš veliko hiš, ampak se ne ustaviš pri vsaki in si je podrobno ogledaš. Enako je z našimi mislimi. Naj te ne prime panika in jeza, če se um na začetku ne more umiriti, prav tako se ne poglabljaj v misli in podobe, preprosto pusti, da pridejo in grejo, ne da bi jim namenjala posebo pozornost. Zavedaj pa se, da samo obupati ne smeš, ker le z vajo postanemo mojstri wink
Poleg tega je meni v veliko pomoč, da se pogovorim s svojim umom, vprašam ga, kaj ga zdej matra, česa se boji in se potem osvobodim vsega tega. Blizu mi je tudi, da na zadevo pogledaš takole: misli same po sebi nimajo moči, mi jim jih jo damo, ko začnemo vlagati energijo vanje, se poglabljati, razmišljati, razpredati, čustvovati. Če pa se ne ustavljamo ob nekih mislih, te same gredo stran wink

159

(37 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Zoran je napisal/a:

Panda je super učitelj, da prideš v ravnovesje in da lahko sprejmeš oba pola - jin in jang. Verjetno je tudi zato njena zunanjost črna in bela. smile

Najbrž je podobno z orko - mi je prav tako pomagala pri sprejemanju in uravnovešanju polov, hkrati pa me je popeljala skozi številne vloge, ki jih imamo v tem in preteklih življenjih (smo otroci, starši, prijatelji, učitelji, učenci, partnerji ...).  :rose:  :srcek:

160

(37 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Sprejemanje temnega dela mene je od zadnjega javljanja imelo še kar nekaj epilogov in definitivno jih še veliko bo. Je proces. In sprejemanje tega, da stvar zahteva čas in potrpežljivost je zame vsekakor samo po sebi šola smile

Sem se pa na splošno z negativnimi čustvi začela ukvarjati na zame nekoliko drugačen način. Ko sem prej začutila, da nekaj ni v redu, bodisi je bila to bolečina v trebuhu, negativne misli, slaba volja, krč, teža, neki pritiski, sem bolj ali manj podzavestno začela mrzlično iskati načine, da se tega rešim, da gre stran. Preko ukvarjanja s sprejemanjem temnega dela sebe pa sem spoznala, da mi pravzaprav nobena stvar nič ne more. Sprijaznila sem se s prenekateriim scenariji, kot npr. da izgubim vse ljudi, ki so mi dragi, da sem prizadeta, da sem nemočna, da drugim škodim ... in spoznala, da ko enkrat strah sprejmeš, ti resnično nič ne more. Preprosto izgubi vso moč, intenziteto. In enako je z vsemi negativnimi čustvi, ki jih občutim. Sedaj se jim popolnoma prepustim, cela se poglobim vanje (namesto, da bi bežala) in jih v popolnosti sprejmem (namesto, da bi iskala načine, da gredo stran). Ironija je, da ko jih enkrat sprejmeš, se jih dejansko rešiš, ker nisi več ujet. Tvoja perpsektiva postane še veliko bolj široka, neprimerno lažje odkriješ vzroke za vse težave in si sposoben zaznati lekcijo, če je takšno razreševanje potrebno. Si pomirjen s sabo in zato se s stvarmi veliko lažje soočiš in jih spustiš.

Verjamem, da je bilo na to temo veliko povedanega že na delavnicah, ampak takrat očitno nisem bila sposobna ponotranjit teh informacij. Razvoj gre svojo pot, pri tem pa je radostno in zabavno odkrivati in raziskovati stvari, čeprav v resnici to ni neka novost tongue

161

(56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Lahko povem, kako je bilo z mano. Ko sem se začela ukvarjati z energijami, sem se mogla dolgo odpirati in "koncentrirati", da sem prejela neko informacijo. Ozaveščanje vzroka za neko težavo mi je lahko vzelo tudi nekaj dni. Če sem preverjala zadevo pri drugem, sem težko odklopila zavestni, umski del, ki je informacije iskal v tem, kar sem predhodno vedela o težavah te osebe ipd. in ne na višjih energetskih nivojih. Vendar vaja dela mojstra. Učila sem se največ tako, da sem pri osebi preverjala, če neka informacija, ki sem jo prejela, drži (tako da sem vprašala). Če smo npr. delali v paru in sem dvomila v informacijo, ki sem jo prejela, sem naročila, naj jo dobim na meni razumljiv, dostopen način ali da se kako drugače potrdi. Lahko se je zgodilo, da sem najprej nekaj slišala, potem pa še videla in začutila, ali pa sem dobila občutek, da to moram nujno povedat, ne znam razložiti drugače. Sedaj, ko delam kaj na sebi, pa dvomim, si pomagam z blinkanjem, naročim, da mi je pokazano na drugačen način, da se mi pokaže tekom dneva v nekih situacijah, kar mi takrat pade na pamet smile Včasih pa pač česa ne razumem ali ozavestim, kar smatram kot znamenje, da za to ni čas in se bo pokazalo v prihodnosti, če je zame pomembno. Prav tako, če imam kakšno blokado, ki mi ne dovoljuje uvida.

S časom dobiš občutek in začneš zaznavat razlike med informacijami iz uma in dejanskimi vpogledi, tudi pomembnostjo in globino. Mislim, da so energije, preko katerih prejemamo informacije, zelo fine, subtilne in se moraš navaditi na prejemanje informacij na tak način, zaznavanje nians.

Mislim, da je glavno, da se pred tem ne zapiraš. Zaupanje vase pride s kilometrino, ki je drugače kot s prakso ne moreš dobiti  :prst:  :srcek:

Dadas, super si to napisal  :prst:

Legion, povedala bom, kakšna je moja izkušnja s prisesanimi dušami. Kot je napisala Urška, gre za to, da taka povezava škodi tako osebi, kot dušam. Ne eden ne drugi ne more biti svoboden in je ujetnik, povezava pa izčrpuje in škodi obema. Dejstvo je, da ima ta oseba v sebi neke vzorce, prepričanja, programe, ki dušo vežejo nase. Če se na kakršen koli način duša odstrani, vzorci pa ostanejo, obstaja velika verjetnost, da se bo negativna izkušnja ponovila (če ne v isti pa v drugačni obliki). Poglej takole: tvojega prijatelja duše močno obremenjujejo in je jezen nanje. Sedaj pa poglej iz vidika duše: zaradi neke obojestranske povezave je vezana nanj, ne more stran, ne zna si pomagat, najbrž je prav tako jezna in obupana kot tvoj prijatelj.

Ko sem sama pred časom prekinjala povezave z dušami, sem bila prestrašena, želela sem, da gredo stran, da se jih čim prej rešim in ker sem čutila, da je nekaj še ostajalo, sem postajala jezna. Negativna čustva so se mi v trenutku vrnila in začutila sem tak glavobol, da sem mislila, da mi bo razneslo glavo. Ko sem se naslednjič posvetila povezavi, sem bila umirjena, pred tem sem predelala težavo s strahom pred dušami in drugimi vzorci, ki so mi preprečevali, da na ljubeč način prekinem vez. Takrat sem začutila, koliko obupa in žalosti je na strani duš, ki sem jih nosila s sabo. Iz srca sem se jim opravičila in razrešila vzrok, da sem jih vezala nase. Bile so hvaležne, odpustile so mi in so takoj odšle.

Ne glej na to iz vidika maščevalnosti, ampak le, da se tvoj prijatelj na ta način nekaj uči. Če bo nauk sprejel z ljubeznijo in globokim razumevanjem sebe in stvari, ki se mu dogajajo, bo resnično osvojil lekcijo, poleg tega pa se bo spremenil kot človek. S sprejemanjem situacije in duš, se bo naučil sprejemati tudi sebe in z vsemi težavami soočati z ljubeznijo. Srečnejši in bolj zadovoljen bo v vseh pogledih.  :prst:  :srcek:

163

(56 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Danes sem imela zanimivo izkušnjo v meditaciji, za katero sem začutila, da bi jo delila. Skratka, pogledala sem, zakaj nimam zaupanja v nekatere informacije, ki jih prejemam, in to, da lahko živim od tega, da sledim sebi. Videla sem svoje življenje v preteklosti, ko nisem imela postavljenega kanala božansko-zemeljsko, sem se pa ukvarjala z energijami. Zato nekatere informacije, ki sem jih prejemala, niso prihajale dejansko od Boga in vodnikov, ampak so bile produkt mojih želja, mojega uma, prav tako sem tudi dejanske informacije pogosto napačno interpretirala. Posledica je bila, da sem sprejela kar nekaj odločitev, ki mi niso prinesle nič dobrega. Ker sem verjela, da delujem v skladu z najvišjim dobrim, "za nagrado" pa sem trpela, sem bila jezna na Boga, vodnike, in jih krivila, češ: Jaz naredim kot mi rečete, nato pa trpim.

Težko sem spustila vsa negativna čustva oz. jih integrirala v moje sedanje življenje. Nato mi je prišla na misel enostavna primerjava. Na levo stran sem postavila sliko preteklega življenja, ki je prikazovala moje takratno energetsko stanje, na desno pa sliko sedanjega življenja, ko imam postavljen kanal ipd. Dvomi in težave so nato sami odpadli, ker sem na ta način dojela, da se mi negativna izkušnja v taki obliki ne more ponoviti, ker delujem čisto drugače kot takrat.

Dadas, Urška, hvala tudi vama, da sta mi razložila, kako vidita to sodelovanje z vodniki smile Se strinjam z vsemi, ko ste napisali, da je sodelovanje z vodniki lahko bolj pestro od božanskega, sama čutim razliko v načinu posredovanja informacij. Lev me na primer ponavadi pelje v neko konkretno situacijo, o kateri se potem pogovoriva. Ker jo dejansko doživim, je lahko močnejše kot če preprosto dobim informacijo, lahko tudi bolj zabavno, tako da razumem, kaj ste hoteli povedati  :prst:

Spelca, meditacija je namenjena temu, da se postaviš v kanal. Ko si enkrat v kanalu lažje zaznaš težave, hkrati pa se približaš theta ali delta stanju zavesti, v katerem sta tvoja zavest in podzavest povezani, vse odločitve, ki jih takrat sprejmeš, vzorci, ki jih spustiš, pa imajo tako rekoč takojšen učinek.
Kanal ti torej pomaga, da se povežeš s sabo, da ti pogoje, da na težave pogledaš z božanske perspektive. Ko si enkrat v tem stanju, pa na lahek način spustiš iz sebe omejujoče vzorce in integriraš pozitivne občutke. Poskusi, prepusti se tem občutjem, brez pričakovanj in predstav o tem, kako naj bi bilo. Pejdi skozi Zoranovo vodeno meditacijo, nato pa se odloči, da neko zadevo razrešiš, spustiš kakšno negativno čustvo ipd., zraven ne pozabi dihati. Osebno ob reševanju čutim pretok energije po vsem telesu, kot da teče skozi mene in odplavlja težavo iz telesa. Lahko pa da boš zaznavala čisto drugače, noben način ni boljši od drugega, zato odkrij svojega, tako da poskusiš smile Srečno  :srcek:  :rose:

166

(125 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

ar3ka je napisal/a:

Zanima me, če se je kdo že kdaj srečal z dinozavri?

Kolikor sem se srečala z dinozavri, so mi zelo ljubeča bitja, mogočni varuhi, povezani s starodavno modrostjo in energijo, za katero pa se mi zdi, da jo črpajo iz starega časa, ko je imela Zemlja drugačno energijo. Ko sem se povezala z njimi, sem se počutila, kot da se je čas ustavil, hrup današnjega sveta pa potihnil.

Nimam pa pojma glede njihovih src ali drugimi bitij z večimi srci hmm

167

(125 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

MOJA IZKUŠNJA Z LEVOM KOT ŽIVALJO MOČI

Pred šamanskim popotovanjem v spodnji svet, kjer se srečaš s svojo živaljo moči, se mi še sanjalo ni, kaj me čaka. Zdelo se mi je, da sem povezana z volkovi, strah me je bilo, da ne bom odkrila svoje živali moči, da ne bom ničesar videla, da bom imela samo kakšne prebliske, ki bodo polni dvomov in ne bom zares prepričana, kaj je res in kaj se mi zgolj dozdeva in je le odraz mojih želja.

Med potovanjem, na katerem smo se srečali z živaljo moči, pa enostavno ni bilo prostora za dvom. Najprej so se mi pokazale 3 druge živali, med katerimi volka sploh ni bilo, ko pa se je štirikrat zapored prikazal lev, je bila združitev tako močna, da so se mi ulile solze, ki jih sploh nisem mogla zadrževati. To je bila gotovo ena najmočnejših, če ne kar najmočnejša izkušnja iz mojih dosedanjih potovanj in meditacij. Srce mi je zagorelo kot še nikoli dotlej, počutila sem se kot da sem končno, po dolgem času doma, izpolnjena, celostna.  Vedela sem, da se nikdar ne morem več počutiti osamljeno kot prej, da imam izredno močnega vodnika, pomočnika, ki mi bo stal ob strani ne glede na to, kaj se mi bo zgodilo v življenju. Nato me je lev peljal do potoka, kjer sem zagledala svoj in njegov odsev, ki sta se združila, svobodno sva stekla in najina energija se je zlila.

V takratnem času sem bila v procesu globokih sprememb na vseh področjih mojega življenja; odnos do sebe, služba, odnosi z vsemi bližnjimi, prijatelji, vse se je začelo podirati in postavljati na novih temeljih. Leva sem prosila za nasvet, kaj naj naredim, ker nisem zmogla prekiniti nekaterih vezi v mojem življenju, bila sem obupana. Odgovoril mi je: »Ja, kaj, pokazala bova zobe!« in mi tako vlil moč in zaupanje vase.

Pri levu me fascinira njegova modrost postavljanja zase, ker ne vključuje določanja mej na trd način, z jezo ali agresijo. Meje zna postaviti skozi globok občutek lastne vrednosti, jasnega zavedanja situacije in neke tihe, nezlagane in nepretirane samozavesti, ki ima dejanske realne temelje. Ne gre za občutek večvrednosti in prav tako ne zlagane skromnosti. Ve, kdo je, ve, kje so njegove meje in ko spustiš, da njegova energija steče skozi tebe, to okolica občuti in spoštuje. Če pa nekdo tega vseeno ne upošteva, zna pokazati zobe, vendar brez zamer, užaljenosti ali jeze. Preprosto zarjovi in postavi stvari na mesto.

Lev me prav tako uči delovanja skozi srce. Tako kot pri postavljanju mej in občutku lastne vrednosti, preprosto sprejme, kar je v najvišje dobro in daje po principu brezpogojne ljubezni in sprejemanja sebe in drugih z upoštevanjem božanskega. Ko zarjovi, odpadejo nepotrebne omejitve in preplavi te občutek svobode. Rjovenje tudi sama prakticiram, predvsem takrat, ko čutim, da sem ujeta v kake negativne misli, utrujena, preobremenjena. Povežem se s svojim levom in zatulim, kar mi dajo pljuča. Običajno v avtu, ko sem sama in seveda nikogar ne motim smile

Zna me tudi močno prizemljiti. Ko pustim, da me nekonstruktivne misli odnesejo in odplavam, zarjovi, opozori nase in na to, da moje takratno stanje ne vodi v nič produktivnega. Nudi mi tudi močno podporo pri globljih življenjskih spremembah, posebej, ko se počutim ranljiva ali predelujem kakšne travme, ki so me močno prizadele. Takrat mi položi šapo na srce ali se me dotakne s smrčkom in začutim pretok podpore in ljubezni.

Z levom se povezujem na različne načine. Sprva skozi živalsko esenco in šamanska potovanja, nato pa sem delovanje z njim preprosto integrirala v svoj vsakdan. Preden grem na kakšen sestanek, ki v meni vzbuja občutek manjvrednosti, se moram postavljati zase, si določati ceno, vztrajati pri sebi in ne podleči manipulaciji, si vsakič ponavljam: »Jaz sem lev«. Tako začutim to njegovo avtoriteto, samozavest in sposobnost postavljanja mej skozi ljubezen. Za nasvet ga prosim, ko ne vem, kaj narediti, preprosto pomislim nanj in že prejmem odgovor (če sem dovolj odprta) ali se njegova podpora odraža v reakciji, spremembi počutja. Včasih je dovolj, da vidim, v kakšnem stanju je: ali je spokojen, nemiren, jezen, ljubeč, majhen ali velik. Že to mi razširi razumevanje sebe in situacije, v katero sem postavljena.

V vsakdan sem si postavila tudi nekaj predmetov in načinov, ki me opominjajo na povezavo z njim. V denarnici nosim njegovo sliko, imam jo na forumskem profilu, kot ozadje na računalniku se mi menjavajo različne fotografije levov, v sobi imam obešeno skico leva in drevesa, ki sem jo sama narisala (je čisto otroška, ker ne znam risat, ampak je pa moja in mi veliko pomeni smile).Ozaveščanje povezave z levom me vsakič napolni s toploto in ljubeznijo, ki se preko srca širi po telesu. Spremlja me tudi v meditacijah, kjer se sicer običajno pojavi več različnih živali, katerih modrost pač v tistem trenutku potrebujem.

Čeprav naj bi lev kot žival moči združeval arhetipsko energijo kralja in kraljice, sem se z levinjo le malokrat srečala. Ko sem začela ozaveščati pomen ravnovesja med moško in žensko energijo (jin in jang princip), se mi je pojavila tudi levinja, prav tako se mi je zgodilo, da sem imela v spodnjem šamanskem svetu 3 glave: svojo, levjo in glavo levinje. Med predelovanjem čustveno zahtevnejše travme pa mi je enkrat podporo nudila cela levja družina: lev, levinja in mladiči. Sicer pa vselej potujem z »moško predstavo leva« z grivo, ki se je oprimem, ko me vodi v druge dimenzije.

Vsak, ki je bil na šamanskem potovanju in se združil s svojo živaljo moči, je najverjetneje precej spremenil pogled na to živalsko vrsto. Zame lev tako nikdar ne bo le kralj živali, ker ima kraljevsko mesto v mojem življenju, daje mu radost, sijaj, moč za spremembe in me odpira ljubezni in podpori. Hvala, levček  :srcek:

Prisrčno vabim, da tudi drugi delite izkušnje s svojimi živalmi močmi. Skozi pisanje se boste odprli še drugim aspektom sodelovanja z živalmi, na misel vam bodo prišli novi načini, še bolj se boste povezali z njimi …

Hahaha, Malina, dobra ta s predsednikom  :prst:  :prst:  :prst:

169

(125 odgovorov, vpisanih v Šamanizem)

Ali morda kdo ve, kakšen pomen ima spol živali moči? Žival moči združuje energijo cele živalske vrste, najbrž tudi obeh spolov, kljub temu pa se nam običajno kaže v moški ali ženski podobi. S čim je to povezano?

Mene pa zanima, kakšna je razlika, če pokličeš nekega določenega vodnika in se odpreš za njegovo modrost in vodstvo ali se preprosto preko Boga odpreš, da ti nekaj postane jasno, odkriješ vzrok, razrešiš ipd. Običajno ne prakticiram prvega načina, razen ko to res močno začutim in običajno z vodniki, ki so mi poznani od prej (sicer ne vem, če ni tako, da jih podzavestno začutim preden jih "pokličem", ker so že ob meni, in povezavo z mislijo le ozavestim). Preko drugega načina pa sam pride vodnik, ki ga potrebujem in mi lahko pomaga v dani situaciji.

Če dam primer: na zadnji meditaciji v Brežicah je Urška rekla, da se pri učenju dajanja in sprejemanja lahko odpremo za podporo boginje Hator, ki je njej pomagala pri tem. Ali je kakšna razlika, če se preprosto odprem preko Boga, da se naučim tega/osvojim lekcijo/ozavestim blokade/vzroke in pač prejmem podporo v kakršni koli obliki?

171

(9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Valčika, kot je napisal dadas, ko razrešiš kakšne temeljne vzorce, se lahko počutiš ranljiv - o tem je tudi že odprta tema http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=517

Glede nihanja razpoloženja pa je tako, da je Zemlja svet dualnosti (žalost-sreča, noč-dan, zaupanje-nezaupanje) in nobena od skrajnosti ni dobra. Vendar se nam - ko kaj pomembnega razrešimo - podre ravnovesje, ki se mora nato ponovno vzpostaviti na novih temeljih. Sprejmi to kot nekaj normalnega, kot del osebnega razvoja, ko te zgrabi kateri od skrajnih občutkov, se zavedaj, da ni trajno, ne ujemi se v občutek. Prepoznaj ga, si reči: Aha, sedaj gre gor, poznam ta občutek, vem, kaj sledi ... tudi taoisti pravijo, da kolikor gre razploženje gor, toliko mora iti dol, zato stremijo k umirjenosti, uravnoteženosti.

Najbolj pomembno je, da sprejmeš vse te občutke, da se ne ustrašiš in jim pripisuješ prevelike pomembnosti. Opazuj ta svoja nihanja, kot bi gledala film smile Sčasoma boš hitro prepoznala spremembe svojega razpoloženja in tudi vzrok zanje.  :srcek:  :rose: 

Pri tem je ključno, da se redno postavljaš v kanal božansko-zemeljsko (umiri te, poveže s sabo, da ti širšo perspektivo, odpre za ljubezen ....). Na vstopni strani Pesem duše je objavljena tudi brezplačna vodena meditacija, ki jo lahko poslušaš, da ti bo pomagala pri postavljanju kanala. Tekom dneva pa kanal samo obnavljaj. Srečno  :srcek:

172

(9 odgovorov, vpisanih v Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika))

Valčika, duša pač osvaja lekcije. Nujno zanjo je, da se uči, napreduje, vendar imaš svobodno voljo, da se odločiš, na kakšen način boš lekcije osvajala - ali skozi trpljenje ali skozi ljubezen, srečo, zadovoljstvo, se pravi pozitivna čustva. Dovolj smo se učili skozi negativna čustva in trpljenje, da bi še nadaljevali na ta način. Večinoma le to poznamo - taka je tudi kolektivna zavest, ki postreže z marsikaterimi pregovori, ki asociirajo na to, npr.: Lahko pridobljeno, lahko izgubljeno., Brez muje se še čevelj ne obuje.; ... prav tako je v družbi prisotna miselnost, da se ceni le tisto, kar je pridobljeno na težek način, cenimo tiste, ki so s trudom nekaj dosegli, enako je pri nas samih (mislimo, da tisto, kar pride na lahko, nima vrednosti). Vendar je to nepotrebno. Lekcijo neprimerno lažje osvojimo skozi pozitivna občutja, saj nas polnijo, imamo moč, energijo, da spremenimo tisto, kar nas omejuje, da se učimo, da imamo željo po rasti ...
Poskusi se povezat s svojo dušo, se odpret, da jo začutiš, se povežeš z njo. Postavi se v kanal božansko-zemeljsko, ki je kanal tvojega namena in spusti potrebo po učenju skozi trpljenje. Poskusi začutit, kako se bo tvoje življenje spremenilo, ko boš začela osvajati lekcije skozi pozitivna občutja in vedi, da je to popolnoma enakovredno (oz. še močnejše) in realno :prst:  :srcek:

Urška, zanimiva izkušnja ... vsekakor se strinjam, da je mogoče čisto vse, kar si zamislimo in še veliko več, ker smo pač omejeni.
Aprilska, odlično si to povzela  :prst: Sama sem malo pobrskala po dodatni literaturi in pripravila nek splošen okvirni pregled.


Walk-in duše imenujemo tudi zamenjane duše, pri čemer obstoječo dušo v telesu nadomesti nova. Tukaj ne gre za obsedenost, saj druge duše ni več, gre za drugačen način inkarnacije glede na dogovor.

O fenomenu je leta 1970 prva podrobneje pisala Jane Robinson v seriji knjig Seth Speaks (http://en.wikipedia.org/wiki/Seth_Speaks), bolj odmevno pa je bilo delo ameriške avtorice Ruth Montgomery, ki pravi: »Zamenjane duše so idealistične, a ne popolne duše, ki so z duhovnim razvojem v prejšnjih inkarnacijah pridobile pravico, da prevzamejo že zapuščena telesa, če je njihov najvišji cilj, da pomagajo človeštvu. Duša, ki je bila pred tem v telesu, je telo ravno zapustila, ker ni mogla več ohranjati življenjske iskre ali pa si je močno želela oditi.« (Strangers Among Us, 1979). Avtorica v knjigi predstavlja številne zgodbe oseb, ki so izkusile to zamenjavo, med katerimi navaja kar nekaj znanih osebnosti, kot je Thomas Jefferson, ki je napisal Deklaracijo neodvisnosti. Pravi, da je na Zemlji na deset tisoče takih duš.

Walk-in duše so se sicer prvič pojavile v hindujski sveti literaturi. Po njihovem prepričanju smo ljudje sestavljeni iz več teles: fizično, astralno, mentalno, prečiščeno (refined) ipd. Edina esenca, ki ni telo, in zato ni prenosljiva, je Atman (self: univerzalen jaz, identičen večnemu bistvu, popolnoma neodvisen, ki se ponovno inkarnira ali ostane svoboden). Po tej filozofiji, ki jo opisuje Sivaya Subramuniyaswami (Merging with Siva, 1999), lahko walk-in duše zavzamejo številne od teh teles.


Zakaj pride do zamenjave?

Iz dostopne literature in izkušenj oseb lahko izluščimo več vzrokov, zakaj se duše odločijo za zamenjavo:
-    prvotna duša je že osvojila lekcijo in si želi naprej;
-    za prvotno dušo je življenje na Zemlji preveč travmatično in želi zapustiti telo;
-    predhodni dogovor dveh duš, da si bosta delili telo in izkušnje na tem planetu;
-    skupni cilj dveh duš, ki ga ena sama ne bi mogla doseči, kar botruje k temu, da se prvotna duša kasneje vrne, združi z walk-in dušo in skupaj sodelujeta pri uresničitvi nekega namena;
-    dogovor večjega števila duš (skupina duš), ki se skozi več življenj inkarnirajo na ta način.

Večinoma so si enotni v tem, da se duši dogovorita za zamenjavo, pri čemer obstaja večje število pričevanj oseb, ki se spominjajo nekaj tedenskih ali nekaj mesečnih pogovorov med dušama, preden se je dejansko izvedla zamenjava in je prvotna duša zapustila telo (primer http://www.greatdreams.com/walkin.htm). Nekateri avtorji to imenujejo vmesno poskusno obdobje.


Kako poteka zamenjava?

Dogajanje, v katerem pride do zamenjave, je za osebo vselej travmatično; lahko gre za daljšo težavnejšo operacijo, bolezen, prometno nesrečo, stanje klinične smrti, odločitev za samomor, nek emocionalni šok ipd.


Posledice zamenjave

Vsem pričevanjem walk-in duš je skupen občutek zmedenosti, počutijo se povsem drugače, imajo drugačne navade, lahko se zgodi tudi, da ne prepoznajo ljudi okoli sebe ali celo ne govorijo več maternega jezika, imajo alergične reakcije na nekatero hrano ipd. Težave imajo s spominjanjem, čeprav spomine v veliki meri obdržijo, vendar naj nanje ne bi bili čustveno vezani, ne čutijo pripadnosti, imajo drugačne interese, želje, osebnost, nekateri pa se spominjajo svojega imena in življenja na drugem planetu. Walk-in se lahko inkarnira s polnim zavedanjem dogovora in prejšnjega življenja, ali pa se pomen sprememb razkrije šele čez čas.
Zamenjava je v večini primerov očitna, saj pride do izredne osebne spremembe v vseh pogledih, včasih pa oseba opazi drugačnost šele skozi čas in situacije, v katere je postavljena in reagira popolnoma drugače.


Izkušnje walk-in duš

Jan Erik Sigdell (Regresija v prejšnja življenja, 2011) opisuje primer, ko je na terapijo prišel homoseksualec, ki je čutil, da ni v pravem telesu. Bil naj bi ženska, ki si želi otroka. V regresiji se je vrnil v življenje te ženske, ki je v času nosečnosti padla iz čolna in se utopila. Nekaj minut za tem so iz vode potegnili fanta, ki se je skoraj utopil, a so ga uspeli oživiti, vendar je bila v njegovem telesu sedaj duša noseče ženske.

Dee (http://www.greatdreams.com/walkin.htm) opisuje življenje prve duše, v katerem je bila popolnoma nemočna, trpela je fizično in psihično nasilje svojega moža, ni se zmogla izraziti, trudila se je vsem ustreči, vselej se je postavljala v podrejen položaj. Nato se je nekega dne odločila za samomor in takrat je v sebi zaslišala glas, ki je rekel, naj ne dovoli, da oseba uniči življenje. Popolnoma se je umirila, pozabila na samomor in nato še mesece poslušala dva glasova v svoji glavi: en je bil zelo šibek in si je želel umreti, medtem ko je nov, drugačen, močen glas trdil, da ni potrebe in da se lahko spopade s čimer koli. Tako je čez čas prevladal močnejši glas, šibkejši je privolili v zamenjavo in začelo se je obdobje korenitih sprememb v njenem življenju.


Duša-telo-osebnost

O walk-in izkušnjah in zamenjavah je dostopne veliko literature, vendar nisem zasledila glavnega odgovora, ki me je pritegnil pri raziskovanju te tematike: kaj točno se dogaja s povezavo duša-duh-srce-telo-um. Največji približek podaja Jan Erik Sigdell (Regresija v prejšnja življenja, 2011), ki pravi, da  je zavest, vezana na telo, doma v možganih, spomini iz možganov pa se po smrti prenesejo na dušo. Tako zamenjana duša živi iz spominov, shranjenih v možganih, in se zamenjave skorajda ne zaveda. Življenjski spomini se prenesejo na dušo, ki je odšla, ostane pa tudi kopija v možganih – ta je dostopna walk-in duši. Pravkar prispela duša naj bi nase prevzela tudi nekaj karme osebe, v katero se je inkarnirala.
Sigdell pravi, da se osebnost v veliki meri izoblikuje na podlagi tega, kar je duša prinesla v fizično življenje (npr. talenti, zanimanja, nagnjenja …), zato se tudi čisto spremeni, ko v telo vstopi nova duša. Na osebnost sicer vplivajo tudi življenjske izkušnje, vzgoja, DNK, fizične značilnosti, vendar se morasmo zavedati, da si je duša dedne značilnosti izbrala glede na njeno lekcijo oz. nalogo.


Viri:
Montgomery, Ruth (1979): Strangers Among Us. ZDA: Fawcett.
Sigdell Jan, Erik (2011): Regresija v prejšnja življenja. Praktični vodnik. Ljubljana: Ara.
Subramuniyaswami, Sivaya (1999): Merging with Siva. Dostopno na: http://ebooks.gutenberg.us/HimalayanAca … tents.html
Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/%C4%80tman_(Hinduism) in http://en.wikipedia.org/wiki/Seth_Speaks)
http://adironndaspiritualhealer.com/wal … -walk-ins/
http://spiritualdove.com/what_are_walk_ins_.htm
http://www.crystalinks.com/walk_ins.html
http://www.greatdreams.com/walkin.htm
http://www.in5d.com/what-is-a-walk-in.html
http://www.salemctr.com/newage/center14.html

174

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Boyana, najbrž ti preglavice povzroča to, da lahko s svojimi mislimi nekoga zadržuješ tu, vendar ker sama ne moreš obvladovati svojih misli, ki ti mogoče same tavajo k določenim stvarem, se ti to ne zdi upravičeno.

Gre za to, da nam misli veliko begajo. Ampak kot Zoran pogosto pravi: na poti iz Ljubljane do Kopra se pelješ mimo mnogih hiš, vendar se ne ustavljaš pri vsaki. Enako je z našimi mislimi. Lahko se menjajo z bliskovito hitrostjo, vendar ni potrebno, da jim dovajamo energijo. Z vajo, časom in delom na sebi naše misli vse bolj obvladujemo in ne obratno (isto velja za vsa ostala področja našega življenja, ker smo vse bolj svobodni, zavedamo se stvari in imamo vse bolj aktivno vlogo v našem življenju, usmerjamo se tja, kamor si želimo).

Glede pokojnih je tudi Zoran napisal zgoraj, da je žalovanje in razmišljanje o umrli osebi normalen del procesa, vendar če traja predolgo, ali se oklepamo misli nanj, ga lahko zadržujemo tu. V takem primeru je potrebno pogledati, kaj je tisto, kar nam vedno znova usmerja misli k nekomu (mogoče si moramo povrniti delčke duše, imamo neračiščen odnos ipd.). Kaj nam preprečuje, da bi to osebo spustili, da gre, kamor je potrebno.

Misli kot jih jaz vidim imajo različne izvore in tudi določajo jih lahko naš um, srce, duh, telo, duša in so kombinacija vsega tega. Misli so posledica naše naravnanosti, vzorcev, odločitev, čustvenega, fizičnega, mentalnega in duhovnega stanja. Sicer ne gre za to, da naše misli določajo našo prihodnjo inkarnacijo, so pa misli lahko odraz tvojega stanja na vseh nivojih. Napiši malo več o tem, kaj si mislila, ker te tudi jaz ne razumem čisto.

Hvala za odgovor. Zanimivo, kar praviš, samo ne vem, če misliva isto.

Haha, medtem ko sem pisala odgovor, me je potegnila neka knjiga, ki jo imam doma in sem dejansko našla celo poglavje o tem smile Bom napisala, kar sem odkrila, mogoče pa bo imel kdo še kakšne praktične izkušnje s tem, jaz jih (kolikor vem) nimam wink