Iskalne možnosti (Stran 8 od 13)

Skalarni valovi so res super za prostor. Pred kratkim sem napolnila stanovanje z njimi in že nekaj trenutkov zatem se je najino počutje s fantom čisto spremenilo. Prej sva bila zatopljena vsak v svoje delo, že malo utrujena in naveličana. Po skalarnih pa sva se začela oba smejat, postala sva razigrana in radostna  :prst:

Ooo, hvala, manjka uni smajli, ki zardi   :srcek:

Glede harmonizacije odnosov bi rekla, da sem se tega lotila nekako takole; ko sem začutila neko negativno energijo med mano in še nekom (torej v nekem odnosu), sem šla gledat, kaj je vzrok tej negativnosti. Lahko se je pokazalo, da mi oseba kaže ogledalo, kar pomeni, da ima neke vzorce, ki me pri meni motijo (npr. razpršenost, neorganiziranost, pomanjkanje prevzemanja odgovornosti - lahko je kar koli). Ko sem pri sebi sprostila te vzorce, se je odnos avtomatsko spremenil. Osebe okoli mene mi kažejo na to, česar pri sebi ne sprejemam in mi je to signal za to, da nekaj ni v redu. Vedno, ko imam neko močnejšo čustveno reakcijo, kaže na to, da sama nečesa glede tega nimam razrešenega.

Ko se sprosti ta napetost, pa se svobodno odločiš, ali želiš s to osebo še preživljati čas ali ti pač ne odgovarja. Vendar s tem ne bežiš, ker si pomirjen, to osebo in sebe boljše vidiš, pač sprejmeš svobodno odločitev brez ujetosti in neke nuje, da bi bil z nekom ali pa velikega odpora. Vsak gre naravno svojo pot, nisem postavljala nobenih zidov, blokad ali zaščit. Če sem čutila, sem se z osebo pogovorila, ji povedala, kaj čutim, se opravičila, če sem tako čutila. Zanimivo je, če si predstavljaš, kako bi potekal pogovor sedaj, ko še nimaš razrešenega odnosa, in potem, ko sprostiš blokade. Čisto drugače je Pa tudi oseba nevede reagira na naravnanost tvoje podzavesti, tako pozitivne kot negativne.

Če je odnos čustven in dolgotrajen (družina, partnerji, bližnji prijatelji), so skoraj vedno prisotne neke vezi, ki me ovirajo, težijo. Takrat naredim fragmentacijo, sprostim vezi, karmo, obljube, dogovore, ki niso več v najvišje dobro (po obrazcu Pesem duše), prav tako morebitna negativna čustva, zamere, jezo ipd. Pomembno je, da odpustiš obema - sebi in tej osebi za ta čustva in napake. S časom pa si dovolj oddaljen od odnosa, da lahko zaznaš lekcijo - kaj se učiš skozi to osebo, kaj je namen, da si jo spoznal.

Najbrž se moraš vprašati, zakaj nekega odnosa ne želiš več, zakaj potreba po prekinitvi? Kje so težave, kaj te omejuje, kakšna čustva zbuja v tebi. Pomaga, da si to tudi napišeš, potem pa preveriš pri sebi, kaj je v tebi, da sproža čustvene reakcije, odpor ... kakšen vzorec imaš, da v svoje življenje vlečeš ljudi, ki ti ne odgovarjajo. Vse ima namen, zato je dobro ozavestit, kaj se učiš skozi to.

Glede podpore je pa tako, da ima vsak svobodno voljo in nikoli nas ne morejo vsi podpirat - tako kot mi nimamo božanske perspektive njihovega namena, oni nimajo naše. Vsak ima svojo pot, svoj namen, največja podpora pa prihaja iz nas samih. Mislim pa, da ko res iskreno slediš sebi, tudi zunanja podpora avtomatsko pride. Moji domači na primer so se malo za glavo držali, ko sem se začela ukvarjati z ezoteriko, zdej pa mi mami dela "reklamo" med svojimi kolegicami

Sem zelo vesela, če kaj vprašaš, tako da če te kaj muči ali nisem čisto odgovorila - piši

Mislim, da je zelo pomembno, kaj ti čutiš ob tem, ker je sporočilo namenjeno tebi, žal pa nimam izkušenj s kozami. Nazadnje so se mi prikazovali gamsi in zlatorogi, kar mi je največji približek. Meni so pomenili varen korak tudi po najtežjih stezah.

Lahko se odpreš, da prejmeš sporočilo na tebi razumljiv način. Namesto glasu se ti bo morda pokazala kakšna slika ali pa bo kdo rekel nekaj, pri čemer se ti bo posvetilo, kaj je mišljeno s tem  :prst:  :rose:

:prst:  :prst:  :prst:

"The best way to make your dreams come true is to wake up." (Paul Valery)

Učenje samo po sebi je nekaj čudovitega, pridobivanje novega znanja, raziskovanje, odkrivanje ... V šolah pa je pogosto tako, da vse poteka pod prisilo, učimo se samo zato, ker se "moramo", od nas tako pričakujejo starši, nam izobrazba odpira vrata za naprej ipd. Učenje enačimo z negativnimi občutji (npr.: učenje je zapravljanje časa, učenje je muka, učenje je stiska, učenje je stres ipd.), lahko nam učenje pomeni dokazovanje (da smo dovolj dobri, da smo sposobni, uspešni) ali se učimo le zato, da izpolnjujemo pičakovanja drugih (družine, prijateljev, okolice) . Gimnazija je tudi čas, ko se pogosto "upiramo" in to, da se učimo, ni v skladu z našo predstavo o sebi in tem, kar naj bi počeli v življenju. Lahko se celo zgodi, da sprejmemo odločitev, da ne bomo nikoli več delali nekaj, kar nam ni všeč in s tem si jo lepo zagodemo

Če začutiš podobne omejitve pri sebi, jih spusti ven, predihaj - odloči se, da se osvobajaš tega. Skušaj na učenje pogledati pozitivno: odkrivanje novega, pridobivanje znanja, razumevanje stvari, daje nam nov pogled na svet, spoznavaš nove kulture, zakone, pravila, ustvarjaš ...

Če si začutil sedaj težave na tem področju, je zagotovo čas, da se jih rešiš   :prst:  Srečno  :srcek:  :rose:

Dobrodošel satelite! Vprašala bi, kaj ti predstavlja učenje in kaj doživljaš, ko se pripravljaš na učenje ali veš, da se moraš učiti in potem med učenjem.

Haha, Valčika super! Sej s tem, ko kaj napišemo, že pošljemo željo v vesolje. Moramo pa tudi mi kaj narediti za to, ker verjamem, da informacije, sporočila, potrditve dobivamo ves čas, ampak jih ne opazimo. Ves čas imamo ob sebi varuhe in vodnike, ki nam skušajo pomagati, nas podpirajo, vendar je to odvisno od naše svobodne volje. Lahko se odpreš za to, da dobiš informacijo na tebi razumljiv način, kako se še bolj povezati s svojimi vodniki in odpreti za njihova sporočila.

Ob tem mi je ostala močno v spominu izkušnja Ar3ke, o kateri mi je enkrat pripovedovala: razreševala je eno težavo in ob koncu se jo je začel lotevati spanec. Tik preden je zaspala, je še slišala vodnike, ki so se pogovarjali: "Joj, kako so smešni ti ljudje. Samo reči morajo, pa jim pomagamo, zakaj nas ne vključijo?"

Ar3ika, upam, da ne zameriš, ker sem si sposodila tvojo izkušnjo

Decembra sem bila na reiki 3. stopnji in priznati moram, da sem reiki blagoslove, ki so sledili, vzela kar malo preveč na lahko    Bom opisala svojo izkušnjo, če bo kdo mogoče doživljal kaj podobnega …

Kljub temu, da je reiki blagoslove priporočljivo delati v dvoje, nekako nisem našla partnerja in tako sem se na to avanturo podala sama. Na začetku sem se počutila super, začetna evforija pa je po prvem tednu zbledela. Čutiti sem začela odpor, med izvajanjem reikija mi je bilo slabo, potila sem se, in ker sem kljub temu vztrajala, je postajal pretok tako močan, da sem imela občutek, da se bom onesvestila. Ker sem za določene stvari trmasta in jih moram preizkusiti, sem nekega večera res vztrajala tako dolgo, dokler me ni zmanjkalo. Po tej neprijetni izkušnji sem klicala Zorana, ki me je pomiril, da to ni nič neobičajnega.

S tem zavedanjem je bilo vseeno veliko lažje. Poleg tega sem naročila vodnikom, naj mi med podeljevanjem blagoslova pokažejo, kam je usmerjena energija. Tako sem se z vsakim blagoslovom vračala v preteklost in obujala pozabljene spomine, vezane na različna obdobja mojega življenja, ljudi, s katerimi sem bila povezava, situacije, travme in sposobnosti, ki sem jih imela kot otrok. Če pa je pretok energije vendarle postal premočan, sem imela pripravljen stol in nadaljevala sede   

Posledica reiki blagoslovov je bila vidna predvsem v družinskih odnosih. Z osebo, skozi katero se največ učim v tem življenju, sva se končno uspeli pogovoriti in je sprejela moje delo ter nekatere težke vzorce, ki sem jih kar lep čas tudi sama prevzemala od nje. Sedaj je najin odnos veliko lažji, po dolgem času ne čutim nikakršne teže. Prav tako sem si povrnila energijo, ki sem jo izgubila skozi travme v otroštvu, veliko jih je bilo povezanih z izgubo živalskih prijateljev ter pridobljenimi strahovi. Vračanje v ta čas in podoživljanje težkih trenutkov ni bilo vedno lahko, ampak sem imela veliko podporo, tako da je lepo steklo.  :prst:  :rose:

Živijo Kinan. Sama ne bi uporabila izraza kazen, ker gre zgolj za to, da vesolje reagira na našo naravnanost. Če smo naravnani na ljubezen, nam vrača ljubezen, če smo naravnani na negativna čustva, nam vrača ta (kot Ogorevc pravi: kar sejemo, to žanjemo). Prav tako z negativnimi čustvi, kot so jeza, obsojanje ipd. škodimo sebi. Zadrževanje teh čustev nas poškoduje, povzroči neravnovesje v telesu in na energetski ravni, zato je dobro, da najdemo način, da jih spustimo ven. Lahko je to šport (neka aktivna vadba) in ko se počutimo boljše, je pomembno, da odkrijemo vzrok, zakaj smo gojili taka čustva - iz kje izvirajo, zakaj je neka oseba v nas vzbudila negativna čustva. Pri tem se moramo zavedati, da so nam drugi le neke vrste ogledala, niso oni dejansko vzrok za naša negativna čustva, ta se pojavijo, ker je v nas nekaj, kar jih sproža. Drugi nas skozi situacije, ki v nas budijo negativna čustva, opozarjajo na to, kar je pri nas za spremeniti.

Hahaha, Urška, the best  :prst:

Huh, ja, strah pred izstopanjem, osamljenostjo, pa da ne bi razumela, sočustvovala ... tvoj uvid je sprožil cel plaz Hvala  :rose:  :srcek: