Boyana je napisal/a:So stvari o katerih tukaj ne pišem, bom pa o tem zagotovo govorila, ko pridem na delavnico.
Seveda, tako kot začutiš, kaj je za javnost in kaj ne. :rose:
Morda pa nekoč napišem vse, kajti čas bi bil, da to vržem iz sebe.
Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Boyana
Boyana je napisal/a:So stvari o katerih tukaj ne pišem, bom pa o tem zagotovo govorila, ko pridem na delavnico.
Seveda, tako kot začutiš, kaj je za javnost in kaj ne. :rose:
Morda pa nekoč napišem vse, kajti čas bi bil, da to vržem iz sebe.
Glej, mene je težko obrniti. Bili so časi, ko sem se " lovila " se krivila, pa jezila ... Morala sem doživeti kar sem, da zdaj razmišljam popolnoma drugače. Ravnam se po načelu " Živi in pusti živeti "
Vsak naj počne kar želi. In kdo smo, da bi komu vsiljevali svoje mnenje, ga obtoževali ...
Žal mi je, Urška. Nekateri trdijo, da je samomor sebično dejanje in veš, včasih temu prikimam. Po drugi strani pa ti pošteno povem, da so bili dnevi, ko sem o tem tudi sama razmišljala. A ne več kot to. Ko sem se začela srečevati z duhovnostjo, sem svoje poglede na to spremenila. Zadnjič mi je ( ta vaša zadnja blokirana ), napisala, da se njej samomor ne zdi tragično dejanje. Seveda na take ne odgovarjam, z osebami, ki imajo oprane možgane in " terajo " svoj prav, že dolgo več ne razpravljam. Hodim in hodila bom na vaš forum, pa naj piše kdor hoče kar hoče.
Najbolj me je zabolelo, ko mi je napisala, da je vsako nudenje strokovne pomoči osebi, katere duša se je odločila narediti samomor, siljenje k vegetiranju. Saj ne veš, ali bi se smejal ali jokal. Zanima me, kako bi reagirala kot mama, če bi se zato odločil njen otrok?
In strinjam se s teboj, ljudje se premalo oziramo na druge, premalokrat jim prisluhnemo. Vesela sem, da sem taka kot sem, rada spoznavam nove stvari, a se znam dobro prizemljiti. So stvari o katerih tukaj ne pišem, bom pa o tem zagotovo govorila, ko pridem na delavnico.
Želim vam veliko, veliko uspehov in ostanite taki kot ste.
Naj Vam najprej voščim Srečno in Zdravo.
Dočakala sem ga lepo, tako kot sem si želela. V krogu svoje družine. Partnerja in obeh hčera. Super.
:prst: :rose:
Sem razumela oba, hvala. Zelo dobro. Saj ni kaj dodati, upajmo na najboljše.
Se strinjam, Urška. Ne gre metati vseh v isti koš, to je gospa Lončarjeva pozabila napisati. Super je biti retorik, če nimaš čustev! ![]()
Pred 50 leti je bilo biti
zdravnik zelo spoštovan poklic.
Danes pa drsi v skupino –
»politikov, zvodnikov, trgovcev«.
Na zdravnikih je, da si povrnejo
ugled, predvsem s tem, da
dokažejo, da služijo zdravju in ne
industriji bolezni. Na nas pa je,
da prevzamemo odgovornost za
svoje zdravje.
Nima smisla, da še kaj dodajam.
Le da vas povabim za en sam dan na dementni oddelek. Ali pa na intenzivno.
Lep pozdrav.
Na zdravnikih je, da si povrnejo ugled?
In kdo pravi, da to ni več spoštovan poklic?
Je kdo od vas, ki to pišete, kakšen dan preživel z njimi? Jaz ja. Ker sem v zdravstvu.
Je kdo od vas kakšen dan preživel v domu z invalidno mladino ali pa v domu upokojencev? Je kdo od vas kdaj stal tam, ob postelji umirajočega in se boril za njegovo življenje? Ali je? Naši zdravniki so, jaz tudi.
S čim, lepo prosim, s čim si naj povrnejo ugled?
Mislim, tole je pa res višek.
Boyana je napisal/a:Ne vem več ... Poslali so jo domov. In nenadoma me noče več videti, ne slišati ... Celo jutro mi je pisarila, potem pa me lepo zablokirala. Saj bi napisala vse, a kaj vem ... Ravno danes sem jo hotela poslati na vaš fotum ... Da bi stopila v kontakt z nekom izmed vas ... Če bo brala, ne bo naredila več koraka naprej. Včeraj sem bila zanjo vesela, danes se strah vrača ... Verjemem, da bo mamica dala vse od sebe, pa vseeno ...
Bojana, še vedno je potrebno, da je nekdo z njo in ji daje podporo, ker dokler se ne rešijo vzroki, bo imela nihanja. To, da te je zablokirala je odraz nihanja v razpoloženju na kar ona sedaj sama ne more vplivati, ne jemlji tega osebno. Zato je potrebno, da je nekdo z njo, da ima podporo tudi če ji je trenutno bolje, dobro je da v teh trenutkih ni nikoli sama. Povej to mami, da je ne puščajo same, tudi če je navidezno bolje.
Seveda. Se strinjam, da je to odraz nihanja njenega trenutnega razpoloženja. Mama je ne pušča same. Mene pa zdaj kontaktira po smsjih. Upam, da poleg strokovne sprejme še kakšno alternativno pomoč.
:srcek:
Me iskreno veseli, da se po tvojem opisu sodeč tako hitro in dobro odvija vse skupaj.
Ne vem več ... Poslali so jo domov. In nenadoma me noče več videti, ne slišati ... Celo jutro mi je pisarila, potem pa me lepo zablokirala. Saj bi napisala vse, a kaj vem ... Ravno danes sem jo hotela poslati na vaš fotum ... Da bi stopila v kontakt z nekom izmed vas ... Če bo brala, ne bo naredila več koraka naprej. Včeraj sem bila zanjo vesela, danes se strah vrača ... Verjemem, da bo mamica dala vse od sebe, pa vseeno ...
Jaz sem pa hvaležna njeni mami. Reagirala je tako kot je treba. Tamala je že v strokovni obravnavi. Res je šlo bliskovito. Sinoči sem njeni mamici pustila na fb sporočilo s kratko vsebino. Zjutraj sva govorili, vse je pustila in odšla domov k hčerki. Mala je jokala, a pomoč je sprejela. Torej je najbrž revica komaj čakala, da ji kdo pomaga. Malo prej mi je poslala sporočilo. Da me ima rada, da gre v bolnico ...
Njena mami se nam bo zagotovo na tem forumu pridružila.
Jaz sem vas našla, ko sem bila čisto na tleh. Ni naključij ... Vedno z zanimanjem preberem vse. Sončki ste. Hvala vam.
Boyana je napisal/a:Vse sem povedala njeni mamici. Hvala Bogu sem naredila prav. Sva si pa enotni.
:prst
Urška je napisal/a:Upam, da ji bo tudi mamica izkazala prepotrebno podporo in zelo zelo topel objem; ter napela ušesa, da bo slišala, kaj ima hčer za povedati. :rose: Samomorilsko stanje ne pride s površja, temveč bruha na plano iz temnih globin.
: :rose:
Bo, bo ... Takoj je šla iz službe domov ... Ve da se nekaj dogaja s hčerko, ni pa vedela da je že tako daleč ....... in pojma ni imela, kaj se je punci zgodilo pred šestimi leti. Šok, ampak jaz sem morala povedati ... Seveda sem ji obljubila, da ji bom še naprej stala ob strani. Ve da sama ne bo vsemu kos. Pri nas na primer so po smrti našega fanta vsi vse vedeli, mi pa nič ... Bila bi hvaležna, da me je kdo vsaj opozoril.
Če kdaj slišite da kdo omenja samomor, ga VZEMITE RESNO. To vam toplo polagam na srce.
Vse sem povedala njeni mamici. Hvala Bogu sem naredila prav. Sva si pa enotni.
Trenutno je edina rešitev, povezava z njeno mamo. Sem jo našla. Čakati, da se začne šola in da obvestim njene profesorje je neumnost.
Rada pomagam, če se le da. Pa tudi tak poklic imam, zame je ČLOVEK ČLOVEK. Ne glede na starost, vero, raso, socialni položaj ...
Pri našem fantu sem odpovedala. Pogrnila na celi črti. Nam nikoli niti z besedo ni omenil, da si bo kaj storil. Smejal se je, najraje se je igral z našo najmlajšo ... Je pa zato na veliko razlagal o tem kaj bo storil, svojim prijateljem. Težko je to opisati, a se počutim krivo. Ker nisem videla znakov? Kako pa bi jih? Bila na razpolago vsem, njemu ne?
Ni lahko s tem živeti. Zato vsako tako grožnjo še toliko bolj resno vzamem. Pravijo, da sem se spremenila. Da nisem več kar sem bila. Včasih me premaga žalost, postanem pikra ...
In v primeru tega dekleta ne bom odnehala. Never. Pa kakorkoli že bo.
Pa si prepričana, da bi morala ti kaj storiti?
Morda pa v duši ne želi takšne pomoči - odvračanje od samomora?
Vsako grožnjo kar se samomora tiče je potrebno jemati resno. Ne vem kaj želi, ne želi, dejstvo je, da se je obrnila name.
Obvestila bom njeno mamo. Čeprav me opozarja, da NE, NE, NE.
Poleg tega je med nama daljava, glej, da je to pri nas, bi jo jaz osebno spravila na psihiatrijo.
V njeni družini je nekaj hudo narobe. Že to, da ne govori z očetom dva meseca, veliko pove o njihovih odnosih. Njena mami pa je tudi zdravstveni delavec, pa ji ne zaupa.
Hvala za odgovor.
Hvala, Urška. Prebolela sem, oz. še prebolevam grdo bakterijsko okužbo dihal, ni čudno, da sem tako zanič. Zdravim se kakor vem in znam.
So mi pa tile tvoji recepti v veliko pomoč.
Hvala.
Pa še medicinka je - bo, če in ko maturira. Upam, da pride k pameti, ampak jaz res ne morem več dopovedovati eno in isto!
Ne vem kaj naj naredim. Dekle, staro 17 let mi že dva dni govori, da bo storila samomor. Nisem več pametna kako ji naj pomagam? Vse mi zaupa.
Kaj naj naredim?
Bolj kot jo prepričujem, da naj na to ne misli, slabše je.
Ne bi rada še enkrat doživela to kar sem s pastorkom. Tudi on je govoril, da bo storil samomor, pa mu nihče ni verjel. In ga je.
To dekle poznam leto dni. Doživela je nekaj grdega, pravi, da s tem ne more živeti.
Ne vem zakaj moram vedno napisati kako se oglaša krava, če hočem da mi objavi post?
O Kabali veliko ve Vesna Kravcar, ima celo šolo. Jo najdete na fb, če koga zanima.
Jaz pa se počutim prazo in izžeto. Kot da nimam več energije. Je možno, da mi jo kdo krade?
Pesem Duše » Sporočila uporabnika Boyana